FOTO: 40 let radgonske penine

Združenje reda Slovenskih vitezov vina je organiziralo srečanje vitezov vina v počastitev okrogle obletnice imena “penina,” ki se je odvijalo v podjetju Radgonske gorice d.d., natančneje v Domu penine, kjer penine in vrhunska vina tečejo v potokih.




Letos jeseni namreč poteka že 40 let odkar so na takratnem Kmetijskem kombinatu Radgona – TOZD Radgonske gorice prvič naročili etikete z imenom Radgonska penina (zlata in srebrna), namesto dotedanjih težkih francoskih imen. To ime “penina” so predvsem po zaslugi donedavnega glavnega enologa Radgonskih goric, ter viteza vina in penine, Alojza Filipiča, našli v Bleiweisovih novih iz leta 1853, kjer opisujejo začetke proizvodnje penine, ki se je srečno dokončala s prvimi “sklenicami” štajerske penine Kleinošekove na policah trgovin in to leta 1852.

“Danes pravijo, da je beseda »penina« morala iti skozi šivankino uho, da je bila sploh sprejeta, namesto dotedanjega nerodnega imena »peneče se vino«. Po več kot 10 letih uspešnega razvoja kvalitete in večih šampionih na mednarodnih sejmih so to ime začeli uporabljati kot prvi tudi primorski vinogradniki in »eksplozija« tega prijetno zvenečega imena se je začela!” pravi Filipič, ki je postregel tudi z zanimivimi dogodki iz leta 1997. Takrat je namreč, v 37. letu starosti, pri Cosmosu iz New Yorka, z aktivnim igranjem prenehal, po mnogih poznavalcih, najboljši nogometaš na svetu vseh časov, Edson Arantes do Nascimento – Pele. Konec poletja 1977 je v 43. letu starosti, v Memphisu, umrl legendarni ameriški pevec in filmski igralec Elvis Aaron Presley. Istega leta je Mima Jaušovec, kot edina Slovenka doslej osvojila enega izmed štirih turnirjev za Grand Slam med posamezniki, in sicer ji je to uspelo na turnirju za Odprto prvenstvo Francije – Roland Garros, po finalni zmagi proti Florenti Mihai, …

V Domu penine so pomurske vinske viteze lepo sprejeli. Skozi klet pod slapom in sploh zgodovino razvoja jih je vodila uspešna enologinja Klavdija Topolovec Špur (predlani vinska klet leta v Sloveniji, letos zopet šampion kvalitete v Gornji Radgoni in druga visoka odličja po svetu op.p.). Nekaj utrinkov iz zgodovine je dodal tudi omenjeni vitez vina in šampanjski vitez Lojze Filipič, ki je leta 1977 tudi aktivno sodeloval pri uvedbi imena “penina.” Za pomurske viteze vina so v Radgonskih goricah pripravili neverjetno zanimivo in poučno degustacijo klasičnih penin – prava šola dobrega zorenja penin nazaj do letnika 1977. Po degustaciji so za viteze vina pripravili po dve penini iz vsakega desetletja – skupaj 10. “Najbolj zanimive so bile najstarejše penine–letniki trgatve 1986, 1984, 1979, 1977 z lepo pozitivno starino – firn kot pravi stroka (to so estri – spojine zorenja med kislino in alkoholom op.p.),” kot je dejal Filipič. Okusi so se lepo ujemali z raznimi siri in jedrcami, kar je bilo vrhunsko pripravljeno na mizi s strani Radgonskih goric za proslavo 40. obletnice prestižnega imena – penina! Za odlično kulinariko je za pomurske viteze vina pripravila Restavracija M – Majda Šmid. Konzul Pomurskega viteškega omizja, znani podjetnik Štefan Pavlinjek, se je na koncu zahvalil podjetju Radgonske gorice d.d. za poučno zgodbo o zorenju penin in lepo izvedbo celotnega dogajanja s strani osebja iz podjetja in Doma penine.

Zgodovina peničarstva v Gornji Radgoni sega v leto evropske pomladi, 1848, ko se je Radgončan
Kleinošek odpravil v francosko pokrajino Šampanjo in se naučil pripraviti peneče se vino. V
domačem kraju je nato začel lastno proizvodnjo penine. Prvo je poslal na tržišče leta 1852, kar
so leto pozneje zabeležile Bleiweisove ‘Novice’, v tistem času eden pomembnejših slovenskih
časopisov. Kleinošek pa je imel poleg ljubezni do vina tudi ljubezen do kart in kvartopirstva. Ta ga je v eni sami partiji stala celotno premoženje. Njegovo podjetje in vinograde je odkupila švicarsko-francoska družina Bouvier, ki je leta 1882 ustanovila šampanjsko tvrdko. Premožni Bouvierovi so proizvodnjo močno razširili in zgradili številne kleti v Radgoni in okolici, ki jih uporabljamo še danes. Družina, katere daljna sorodnica je celo Jacqueline Kennedy Bouvier, žena 35. predsednika Združenih držav Amerike, Johna F. Kennedyja, je imela podjetje v lasti do konca druge svetovne vojne, ko se je oblikoval Kmetijski kombinat in pozneje leta 1997 delniška družba. Narava je Radgonsko-Kapelski vinorodni podokoliš obdarila z množico vrhov, ki dajejo pokrajini posebno privlačnost, razgibanost ter še posebej godijo in se dobrikajo številnim vinogradom. So posebnost kulture in načina življenja v teh krajih.

Celinsko podnebje in panonska nižina sta odlična kombinacija za rast vinske trte. Tako se med hribi srečujeta sveža in panonska suha klima, značilna so vroča poletja in mrzle zime. Posebej hvaležen tem bogatim naravnim danostim je radgonski traminec. V podjetju Radgonske gorice, d. d., so predani svoji osnovni dejavnosti – vinogradništvu in vinarstvu. Poleg radgonske ranine, avtohtone sorte Gornje Radgone, pri njih dobro uspevajo še traminec, laški rizling, renski rizling, šipon, sauvignon, chardonnay, sivi pinot in modri pinot. V kleteh Radgonskih goric skupne kapacitete 4.500.000 litrov negujejo in šolajo vino v lesenih sodih in nerjavečih cisternah. V lastnih vinogradih letno pridelajo približno 3.500.000 kg grozdja, milijon in več kilogramov pa ga še odkupijo od manjših domačih vinogradnikov. So proizvodna klet, ki stekleniči in prodaja vina, pridelana iz grozdja domačega vinorodnega okoliša …