Finančna injekcija tudi Murskosoboški bolnišnici

Vlada je na minuli redni seji sprejela tudi Poseben vladni projekt za zagotavljanje poslovne in plačilne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov. Namen projekta je zagotoviti poslovno in plačilno stabilnost javnih zdravstvenih zavodov (JZZ), s ciljem optimizacije vodenja in poslovanja v posameznih javnih bolnišnicah.




S 1. decembrom se je začela sanacija v 15 javnih zdravstvenih zavodih, ki so imele konec lanskega leta akumulirano izgubo. Vlada je za sanacijo zagotovila 135,6 milijona evrov proračunskih sredstev, s katerimi bodo pokrili 80 odstotkov akumuliranega minusa. Največjo izgubo iz preteklih let ima Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki mu bo s sanacijo dodeljenih okoli 80 milijonov evrov.

Sanacija se bo zaključila na predlog ministra, pristojnega za zdravje (minister), ko sanacijski odbor ugotovi, da so izpolnjeni cilji in namen sanacije ali ob zaključku posebnega vladnega projekta za zagotavljanje poslovne in plačilne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, to je 30.11.2021.

Sanacija se uvede v 15 javnih zdravstvenih zavodih, in sicer:
– Splošna bolnišnica Brežice,
– Splošna bolnišnica Celje,
– Splošna bolnišnica Izola,
– Splošna bolnišnica Jesenice,
– Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj,
– Onkološki inštitut Ljubljana,
– Univerzitetni klinični center Ljubljana,
– Univerzitetni klinični center Maribor,
– Splošna bolnišnica Murska Sobota,
– Splošna bolnišnica Novo mesto,
– Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj,
– Splošna bolnišnica Slovenj Gradec,
– Splošna bolnišnica “dr. Franca Derganca” Nova Gorica,
– Bolnišnica Topolšica ter
– Splošna bolnišnica Trbovlje

Javni zdravstveni zavodi pripravijo sanacijske programe za zagotovitev poslovne in plačilne stabilnosti na podlagi izhodišč in rokov za pripravo sanacijskih programov javnih zdravstvenih zavodov, ki jih pripravi sanacijski odbor, ki ga v skladu z 22. členom ZIUFSZZ imenuje minister v 15 dneh od uvedbe sanacije.

Razlogi, da so zdravstveni zavodi zašli v takšno stanje, so po oceni nekdanjega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Sama Fakina trije. “Vsem slovenskim bolnišnicam so se zaradi dviga plač povečali stroški,” razlaga Fakin. “Zaradi pet do šest ukrepov, ki so se zgodili v zadnjih dveh, treh letih, so se bolnišnicam povečale obveznosti, ki jim ni sledil tok denarja.” Drugi razlog je po oceni Fakina preseganje programov, tretji pa slabo upravljanje s strani vodstev bolnišnic.