Znanje madžarskega jezika v dvojezičnem šolstvu po novem

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pred časom pripravilo zakonske spremembe, s katerimi bi natančneje definirali, kakšno znanje jezika morajo izkazovati zaposleni v dvojezičnih šolah v Prekmurju. V razpravi, ki bi morala biti predvsem strokovna, so se vpletla vprašanja o (političnih) razmerjih med obema manjšinama in večinskim narodom.




Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je med drugim pripravilo zakonske spremembe, katerimi bi natančneje definirali, kakšno znanje jezika morajo izkazovati zaposleni v dvojezičnih šolah v Prekmurju. Zahtevana raven se je, na podlagi omenjenih zakonskih sprememb dvignila, v zakonu pa je med drugim moč prebrati, da morajo madžarski jezik obvladati tudi nepedagoški delavci, kot so hišniki, kuharji oz. kuharice.

V zakonskih spremembah je, poleg zgoraj omenjenega, navedena še določba, da obe narodni skupnosti poslej k predšolskim in izobraževalnim programom podajata soglasje, medtem ko sta doslej izrekali mnenje. Po novem je zakonska obveza vseh osnovnih šol v Sloveniji, da učencem, pripadnikom obeh manjšin, organizirajo dodatni pouk materinščine. Nova je tudi zakonska obveza vseh osnovnih šol v Sloveniji, da učencem, pripadnikom obeh manjšin, organizirajo dodatni pouk materinščine.

Predstavnik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth, je že januarja v predstavitvi stališča do predloga zakona članom komisije poudaril, da predlog za madžarsko skupnost ni idealen, je pa kompromis, ki so ga pripravljeni sprejeti. Gre hkrati tudi za kompromis med deležniki (ravnatelji šol, zavodi), ki bodo program in zakon morali izvajati.

Usklajevanje je res potekalo dolgo, 2 leti in pol. Predlog zakona bolj specifično določa posebnosti dvojezičnega šolstva. Zakon poudarja enakopravnost slovenskega in madžarskega učnega jezika v dvojezičnih vrtcih in šolah, čeprav v praksi dejansko temu ni tako in ravno zato je madžarska skupnost želela, da se določena vprašanja bolj specifično uredijo.

Predstavnik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti je poudaril, da s tem ne zaostrujejo pogojev, ampak bodo določene zadeve bolj precizno dorečene in namen narodnosti je šel v tej smeri. Po veljavni ureditvi bi npr. vsak učitelj moral govoriti slovenski in madžarski jezik na podobni ravni. Sedaj pa se vztraja pri tem, da mora imeti tisti, ki poučuje madžarski jezik in predmete, kjer je tesna vezava na madžarski jezik ustrezno izobrazbo in se tako zagotavlja ustrezna raven izobraževanja učencev.

Preživet izobraževalni model

“Dvojezičnost šol v Prekmurju vsebuje preživet izobraževalni model,” so trdili predstavniki Madžarov. “Razlika med pravicami Madžarov in Italijanov v Sloveniji je, da ima italijanska skupnost na Primorskem italijanske šole v italijanščini, medtem ko je v Prekmurju za Madžare madžarščina le eden od dveh jezikov,” je bilo moč še slišati. Predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Ferenc Horváth je dal vedeti, da bi bila tudi za Madžare uvedba madžarskih šol boljša rešitev, piše Dnevnik.si “a manjšina na to še ni povsem pripravljena,” je dejal poslanec László Göncz.

Med poslanci je visoko raven skepse do predlaganih sprememb izražala le poslanska skupina NSi. Njen vodja, Jožef Horvat iz NSi, je trdil, da povečujejo vpliv in moč madžarske samoupravne narodne skupnosti. “Vse se je zapletlo pri določbi, da sta jezika, madžarščina in slovenščina, enakovredna. Nekatera pričakovanja madžarske narodne skupnosti niso zajeta v takšni meri, kot so bila pričakovanja pristojnih organov narodne skupnosti.” je še povedal Göncz.