Evropski teden mladih: Prihodnost v roke mladim

Demografska podoba Evrope se vse bolj spreminja. V njej prevladujejo starejši, medtem ko se število mladih v zadnjem obdobju bistveno zmanjšuje. Slovenija pri tem ni izjema. V zadnjih 30 letih je število mladih upadlo za 30 odstotkov. Že samo ta podatek nazorno kaže na ranljivost mladih, ki se že danes soočajo z mnogimi izzivi, ki jih nakazujejo različne projekcije prihodnosti.




Ugotavljanje dejanskega položaja mladine v družbi na različnih ravneh, pridobitev strokovnih podlag, na katerih se lahko poglobljeno in dolgoročno spremlja stanje mladine, predstavljata pomemben korak k oblikovanju politik, ki naslavljajo potrebe mladih in izzive sodobne družbe. Tak pristop omogoča sistemsko spremljanje družbenega položaja mladih in posledično celosten pristop pri razvoju mladinskih politik in pri izvajanju aktivnosti, ki jih za mlade izvaja mladinski sektor. Oblikovanje in izvajanje sodobnih politik temelji na dokazih in področje mladine ni in ne sme biti nobena izjema.

Raziskovalci Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani so v neobičajnih okoliščinah in na podlagi predhodnih celovitih raziskav Mladina 2000 in Mladina 2010 izvedli raziskavo Mladina 2020. Nekateri podatki v raziskavi ne presenečajo. Na primer demografski trendi so jasni in zaskrbljujoči, saj odpirajo mnogo vprašanj, ki niso pomembna zgolj za mlade, ampak celotno družbo, ki nujno potrebuje spremembe, pred tem pa seveda tudi ustrezne ukrepe, če želimo zagotoviti vsem prebivalcem dostojno življenje. Zato so ugotovitve raziskave o osamljenosti, zaskrbljenosti, povečanem stresu in znatnem upadu splošnega zadovoljstva mladih z življenjem izredno zaskrbljujoče. Duševno zdravje je izrednega pomena za zdravje posameznika in družbe kot celote. Dejstvo, da so mladi v Sloveniji v zadnjem desetletju bistveno spremenili pričakovanja in vse bolj pristajajo na negotovost pri zaposlovanju, da vedno težje rešujejo stanovanjski problem, ne krepi duševnega zdravja, vpliva pa tudi na gospodarstvo, izobraževanje in vrednote, ki gradijo našo zahodnoevropsko civilizacijo.

V letu 2020 mladi v veliki meri ostajajo povezani z bivanjskim okoljem svojih staršev, saj jih večina pri njih biva bodisi ves čas (62,5 %) bodisi deloma ali občasno (20,4 %). Le 15,1 % mladih sploh ne živi pri starših. Način bivanja je pomembno povezan s starostjo (C = 0,37; p < 0,01), pri čemer je med 25–29-letniki bistveno večji delež takih, ki ne živijo pri starših (30,9 %), kot med 19–24- (8,2 %) in 15–18-letniki (2,1 %). Bivanje s starši je najbolj razširjeno v nižjih starostnih skupinah,  sajkar 85,3 % 15–18-letnikov in 65,4 % 19–24-letnikov ves čas biva s starši.

Delež mladih, ki se odločijo za skupno bivanje s partnerjem, se v zadnjih desetih letih ni bistveno spremenil. Z 20,8 % leta 2010 se je povečal na 21,9 % v letu 2020. Odločitev za bivanje s partnerjem je povezana s podobnimi dejavniki kot odselitev od staršev, kar je tudi pričakovano, saj sta mejnika pogosto povezana. Med tistimi, ki bivajo s partnerjem, prevladujejo mladi nad 25 let (74,4 %), četrtina je 19–24-letnikov (25,2 %), pri mlajših od 18 let pa je to zelo redek korak (0,4 %). Za bivanje s partnerjem v času mladosti se v večji meri odločajo ženske.

Prav tako se po podatkih Statističnega urada RS (2020b) mladi v zadnjih dveh desetletjih vse redkeje odločajo za sklenitev zakonske zveze. Čeprav tudi v splošni populaciji stopnja poročnosti upada in hkrati narašča število kohabitacij oziroma zunajzakonskih zvez, je ta trend med mladimi še posebej izrazit. Tako se je v starostni skupini 20–24-letnikov stopnja poročnosti od leta 2000 (ženin 13,7; nevesta 31,4) do 2020 praktično prepolovila (ženin 7,0; nevesta 15,6). Podoben upad se med ženskami pojavlja v starosti 15–24 let (za 51,5 %), med moškimi pa v starosti 25–29 let (40,1 %). Najmanjše spremembe se pojavljajo pri 25–29-letnicah (13-% upad).

Ob tem smo v zadnjih dveh desetletjih v Sloveniji priča tudi upadanju stopnje rodnosti predvsem v nižjih starostnih skupinah (15–24 let). Za razliko od povprečja Evropske unije, kjer ta pada tudi med 25–29-letnicami, je v Sloveniji vse od leta 2008 stopnja rodnosti relativno stabilna (0,11)3 in tudi nad povprečjem držav EU 274 (0,09 v letu 2018; Eurostat, 2020b).