EKSKLUZIVNO: V arhivu murskosoboške upravne enote našli judovske matične knjige za območje Lendave in Beltincev

V arhivu Upravne enote v Murski Soboti so odkrili judovske matične knjige, ki so pripadale judovskima skupnostima v Lendavi in Beltincih. Najstarejši vpis je nastal leta 1828, zadnji pa med drugo svetovno vojno, leta 1943. Knjige bodo po obdelavi na voljo tudi raziskovalcem v Pokrajinskem arhivu Maribor.




V arhivu Upravne enote Murska Sobota so našli pomembno gradivo za raziskovalce, zgodovinarje in nenazadnje za vse živeče v Lendavi in v Beltincih. Gre za judovske matične knjige, ki so jih odkrili čisto po slučaju, po tem, ko so v omenjenem arhivu sortirali dokumentacijo starejšo od 100 let. “V arhive v Ljubljano smo izločali matične knjige, pri katerih je poteklo več kot 100 let hrambe od zadnjega vpisa. Čisto nepričakovano smo naleteli na cerkvene zapise, med katerimi smo našli torej tudi te judovske matične knjige, ki so pripadale judovskima skupnostima z območja Lendave in Beltincev. Zapise smo pobirali iz celotnega območja na kateri deluje Upravna enota Murska Sobota. Za te zapise, da obstajajo, ni vedel nihče, sprva pa sploh nismo vedeli kaj to je, saj so zapisi med drugim tudi v hebrejščini. Teh knjig je bilo nekje med 10 in 12, vsaka pa je debela okrog 2,5 centimetra,” nam je včeraj po telefonu dejal Edvard Mlinarič iz Upravne enote Murska Sobota.

A ker gre za tako pomembno odkritje smo želeli govorili tudi z Lendavčanko, Gordano Šövegeš Lipovšek iz Pokrajinskega arhiva Maribor: “Kljub temu, da te matične knjige nisem imela časa natančno pregledat zaradi službene odsotnosti na Madžarskem, lahko povem, da judovske matične knjige v našem arhivu že imamo, tudi za Lendavo, od leta 1870 do leta 1895. Za to najdbo v murskosoboškem arhivu lahko povem, da gre za izjemno najdbo, najstarejši vpis pa je iz leta 1828. Največ teh matičnih knjig je prav za območje Lendave, od vseh pa sta dve, mogoče tri, za Beltince. Gre za rojstne, poročne in mrliške matične knjige. Na žalost ne bomo nikoli izvedeli, zakaj so omenjene matične knjige bile shranjene v Murski Soboti, ampak poudarjam, da gre res za izjemno najdbo. Dve do tri knjigi sta v slabšem stanju, a vse knjige skupaj bodo čim prej digitalizirane in shranjene v našo spletno bazo.”

Kot je Šövegeš Lipovškova dejala, bi lahko šlo za nadaljevanje že obstoječih matičnih knjig ki jih hranijo. Da te knjige obstajajo ni vedel nihče, “a ko sem prvič videla letnico, sem mislila, da gre za pomoto,” je dejala Šövegeš Lipovškova. Do sedaj so zgodovinarji in stroka živeli v prepričanju, da je v času vojne te matične knjige nekdo skril in da jih najbrž več ne bodo našli, a kako so jih dostavili v Mursko Soboto, ni jasno. “Zanimivo je predvsem to, da za Mursko Soboto knjige manjkajo, čeprav je vsaka skupnost imela svojega rabina. Neki drobci sicer obstajajo, a je tega izjemno malo. Kar se tiče Lendave, gre za izjemno najdbo. Lendavski rabin je uporabljal hebrejščino in res komaj čakam, da se prihodnji teden vrnem v službo in jih natančno pogledam. Vsako sredo sicer dežuramo v murskosoboški Pokrajinski in študijski knjižnici,” zaključuje Gordana Šövegeš Lipovšek.

Boris Hajdinjak direktor javnega zavoda Sinagoga Maribor: “Pred drugo svetovno vojno je nastal precej natančen popis judovskega prebivalstva takratne dravske banovine, torej tudi za območje Beltincev in Lendave, a so to bili neuradni popisi. V omenjenih matičnih knjigah gre za uradne vpise, kar pomeni, da so tukaj navedeni ljudje, ki so se tudi rodili v Prekmurju, med temi so tudi ljudje, ki so se selili. To vsekakor raziskovanje olajša, vzrok zakaj pa je to po vojni postalo tako nedostopno, pa je dedovanje. Ko imamo širše podatke, pa katera od družin umre, je le nekako potrebno to dokazovat, da imaš skupnega prednika, kar je relativno preprost postopek če je stvar seveda ohranjena, če pa ni, pa se to seveda zakomplicira. Na žalost veliko teh ljudi iz teh zapisov ni preživelo. Murskosoboški arhivi Upravne enote so skrivali dragocenost. Tukaj govorimo o konkretnih podatkih ljudi, torej za še toliko večjo dragocenost. Med stroko sta sicer do sedaj krožili dve vrsti govoric. Ena je bila, da je bilo to vse uničeno, druga pa, da dostop do tega obstaja. Potrebno je še vedeti, da sta to nekoč bili dve judovski skupnosti, tam je bila tudi sinagoga, ki je prenehala delovati in se je skupnost sama precej zmanjšala že pred drugo svetovno vojno. V času druge svetovne vojne so v Beltincih bili le še štirje judi, med tem ko jih je nekoč bilo toliko, da so imeli svojo samostojno občino. To torej pomeni, da je morda po teh matičnih knjigah moč videti, kako se je to prebivalstvo iz Beltincev izseljevalo oz. kam bi lahko šli. Za tem je sledilo to, da je vse to prevzela lendavska judovska Občina. Še vedno pa ostaja dilema, kaj je z murskosoboško judovsko občino, ki je sodila pod železno županijo upravno in tudi v času okupacije. Ta je bila namreč dvakrat večja kot lendavska.”