Edini, ki lahko Horváthu odvzame mandat je le še Državni zbor, KPK te moči kljub pozivu namreč nima

Primer Ferenca Horvátha je, kot kaže, zaenkrat na odstavnem pasu. Kot je ta sporočil predvčerajšnjim na izredni seji sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti (PMSNS), pozivu KPK-ja ne bo sledil in tako ostaja poslanec ter hkrati predsednik sveta PMSNS. KPK sicer postopek zoper slednjega nadaljuje, a moči, da bi Horváthu odvzel poslanski mandat, nima. Horváth je sicer dejal, da se s KPK ne strinja, še več: Čeprav mu je mandat prenehal že 23. septembra, in mu ga je odvzel že zakon, bi Horvátha, kot kaže, iz Državnega zbora na zadnje lahko izključili le poslanci sami.




Matej Tonin, nekdanji predsednik Državnega zbora: “Zakon je jasen. Poslanci ne smemo opravljati pridobitnih dejavnosti, razen, če imamo za to pooblastilo parlamenta. Po mojem tolmačenju, bi narodnostnemu poslancu Horváthu mandat že moral poteči oziroma prenehati.” Med tem pa aktualni šef parlamenta Dejan Židan pravi: “Državni zbor mora delovati v skladu z zakonodajo, v skladu s pristojnostmi, nepopulistično in to pričakujem tudi od vseh ostalih inštitucij.” Že s tem (če odmislimo predsedovanje svetu PMSNS), ko je bil poslanec do aprila letos direktor podjetja Minta d.o.o., so podani vsebinski razlogi za njegovo razrešitev. Saša Zagorc, izredni profesor za ustavno pravo: “Dejstva so tukaj nesporna. Poslancu je bila dana možnost da se opredeli, podani pa so tudi razlogi za razrešitev. Zakoni veljajo tudi za poslance in ne zgolj za vse druge državljane.” V primeru predsedovanja Horvátha svetu PMSNS, gre za kršitev integritete, dodaja Zagorc.

Nemalokrat smo sicer v naši politiki že videli primere, ko so se poslanci oklepali svojega stolčka. Spomnimo se samo Branka Mariniča, ki je bil obsojen zaradi goljufanja pri izpitu iz nemščine, ali pa Ivana Vugrina. Tukaj so še Alenka Koren Gomboc, Borut Ambrožič, … Vse več poslancev pravi, da Horváth kvari ugled Državnega zbora. In če je še prejšnji teden predlog levice, da bi mandatno volilna komisija državnemu zboru predlagala odvzem mandata, padel v vodo, saj so vsi namreč računali, da bo edino logično potezo sprejel poslanec sam, se zna naslednji teden zgoditi drugače. “Razočarana sem, ker sem pričakovala, da bo predvčerajšnjim sprejel edino normalno odločitev po mojem mnenju in to bi bila, da odstopi,” je dejala Jerca Korče, poslanka LMŠ. “Pred enim tednom nisem vedel kako glasovat, tudi zaradi pravnih razlag. Če me danes vprašate, vem kako bi glasoval. Glasoval bi, da se ga razreši,” pa je dejal poslanec SD, Matjaž Han. “V Levici vztrajamo, da je ta nezdružljivost trajala do začetka aprila, torej dobrih 7 mesecev po preteku tistega roka, ki je zakonsko določen in po Zakonu o poslancih, Horváth več ni poslanec, “ pa je dejal Matej Tašner Vatovec, poslanec Levice. Rajko Pirnat, Pravna fakulteta UL: “Kar zadeva prvo, je nezdružljivost. On ni ravnal skladno z zakonom. To bi moral prenehat. Druga stvar pa je vodenje narodne skupnosti. Menim, da je razlaga, ki jo uporablja KPK, neskladna z ustavo, v tem smislu, da kot pravno osebo javnega prava, glede katere je vodenje prepovedano poslancu, šteje tudi voditi narodno skupnost.”

Kaj lahko sedaj naredi KPK? Protikorupcijska komisija je v tem primeru povsem brez moči. Vse kar lahko in po napovedih tudi bo naredila, je javna objava njihovih ugotovitev oziroma stališč. To seveda lahko predstavlja nek dodaten pritisk, a kaj več od tega, ne. To seveda v praksi pomeni da je Državni zbor sedaj edini, ki lahko narodnostnemu poslancu odvzame mandat in to kljub temu, da je Ustavno sodišče že pred časom opozorilo, da prav na tem področju vlada pravna praznina. Ta se nanaša predvsem na pomanjkljivo sodno varstvo razrešenega poslanca, zato bi bilo potrebno zakonodajo spremeniti oziroma jo dopolniti, a parlament do danes še tega ni storil. Če bi Horváth dejansko ostal brez mandata, bi se zgodba lahko močno zapletla. Recimo, da bi mu ustavni sodniki na koncu vrnili mandat, ali pa, da bi celo zaradi vsega tega slednji tožil državo.

Bojan Dobovšek: “Gre za primer demokratične kulture v Sloveniji.”

“Če pogledamo sosednjo Avstrijo … Tam so mediji razkrili poslanca pri neprimernem vedenju in izjavah in takoj je odstopil. To je tista politična odgovornost. Pri nas, ko so mediji objavili ugotovitev KPK-ja, je šlo takoj za kreativno razlago zakonodaje, opravičevanje in nobene politične odgovornosti. V izjavah, ki jih je dal KPK je jasno vidno, da je poslanec kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, še več, ko smo ta zakon pisali, smo v zakonu opredelili, da je bistvo tega zakona o preprečevanju konfliktnih interesov, odpravljanje teh in nadzor premoženja. To je bistvo dela KPK. Ko komisija to objavi, sledi politična odgovornost. V naši državi se vsak oklepa svoje funkcije zaradi interesov. Če zakonodajna veja oblasti sprejema zakone, jih je kot prva dolžna tudi izvajati tako kot so mišljeni. V Sloveniji se vedno išče nekakšne kreativne razlage in luknje v zakonu,” je dejal Bojan Dobovšek, avtor več priznanih člankov o korupciji, bivši član KPK in na zadnje tudi poslanec.

In še za konec: Poslanec Horváth kot poslanec mesečno prejema 4.454 evrov bruto plače, v spornih sedmih mesecih je tako prejel 31.178 evrov bruto. Kot predsednik sveta PMSNS ta mesečno prejme še neto 789 evrov.