Dve Prešernovi nagradi včeraj romali v Prekmurje

Včeraj so postali znani prejemniki najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke za leto 2021. Omenjene nagrade kulturno ministrstvo razglasi vsako leto 3. decembra, na dan, ko se je leta 1800 rodil največji slovenski pesnik, France prešeren. Prešernovo nagrado v letu 2012 za življenjsko delo prejme pisatelj Feri Lainšček, med šestimi nagrajenci Prešernovega sklada pa je tudi slikar Sandi Červek.




Prešernova nagrada se lahko podeli ustvarjalki oziroma ustvarjalcu, ki je s svojimi vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatil slovensko kulturno zakladnico. Nagrada Prešernovega sklada pa ustvarjalki oziroma ustvarjalcu za vrhunske umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo nagrad in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.

V skladu z odločitvijo in sklepi Upravnega odbora Prešernovega sklada sta prejela Prešernovo nagrado leta 2021:

  • pisatelj FERI (Franc) LAINŠČEK za življenjsko delo

Pisatelj, pesnik, scenarist in dramatik Feri Lainšček prejema Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju literature (romani, pesniške zbirke, kratka proza, dela za otroke in mladino, filmski scenariji, radijske igre). Lainščkovi literarni dosežki s svojo visoko umetniško vrednostjo že skoraj 40 let pomembno bogatijo zakladnico slovenske kulture. V slovenski literarni prostor je Lainšček vstopil leta 1982 s proznim prvencem Peronarji in do danes objavil več kot sto monografskih del. V mladinskem slovstvu je med najbolj prepoznavnimi zbirka pravljic Mislice (1999), v književnosti za odrasle pa je izjemen predvsem po svojih romanih. Med najodmevnejšimi so nagrajeni romani Ki jo je megla prinesla (1993), Namesto koga roža cveti (1991) in Muriša (2006). Njegova dela so bila prevedena v številne svetovne jezike: nemščino, angleščino, slovaščino, češčino, makedonščino, hrvaščino, srbščino, italijanščino, madžarščino, danščino in francoščino, več njegovih romanov pa je doživelo tudi filmsko upodobitev.

Lainšček je vrhunski pesnik in pisatelj panonske Slovenije, ki v svojih delih tankočutno slika življenje preprostih ljudi z roba družbe, s  prikazovanjem lirične, iščoče plati ciganske  duše pa izraža spoštovanje do drugačnih. V njegovi poeziji se arhetipski drobci in pesniške slike ravninske pokrajine stapljajo s panonsko melanholijo in osebno ljubezensko vizijo. S svojim narečnim leposlovjem je prispeval k utrjevanju duhovnih mostov med matično domovino in porabsko zamejsko skupnostjo.

Številni miti, legende, pravljice in ljudsko izročilo ter seveda književnost, ki s svojo notranjo resnico plemenitijo naše življenje, so za Ferija Lainščka zgodbe o ljubezni. Le najvišja vrednota ljubezni, ki je tudi najbolj resnična in brezpogojna, na večni tehtnici dobrega in zlega človeku pomaga k dobremu, mu podeljuje smisel in nam omogoča, da naše bivanje na tem svetu lahko ostaja človeško. Ali kot to resnico v Lainščkovi poeziji izrazi neposredna, iskriva otroška misel: »Ljubezen je treba ujeti, / a nikoli zapreti. / Ljubezen je treba gostiti / in včasih skriti. / Ljubezen je treba ljubiti«.          

(Odlomek iz obrazložitve: ddr. Irena Avsenik Nabergoj)

in arhitekt MARKO MUŠIČ za življenjsko delo.

V skladu z odločitvijo in sklepi Upravnega odbora Prešernovega sklada je med prejemniki nagrade Prešernovega sklada leta 2021

  • slikar SANDI (Aleksander) ČERVEK, za razstavo 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj

Sandi Červek je eden osrednjih predstavnikov (…) prekmurske likovne umetnosti. (…) Červek, označen za umetnika črnine, je svoje prve črne slike ustvaril konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Po barvni figuraliki (1985-1987) in kratkem obdobju t. i. kontrolirane geste (1987-1989) je skrajno zreduciral likovna sredstva in pričel ustvarjati minimalistična črna platna. Umetnik je skozi desetletja svoj racionalno načrtovan ter fizično in mentalno naporen ustvarjalni proces, pri katerem od leta 1990 naprej uporablja izključno slikarsko lopatico, izpopolnil do te mere, da so njegove črne slike dobile filigransko dovršeno ter izjemno taktilno nitkasto teksturo. Z organizacijo slikarskih potez v oblike spiral, lokov in stožcev je “izničil” evklidski prostor. Ustvarjene brazde ujamejo ogromno svetlobe, ki jo gledalec z lastnim gibanjem ob sliki kroti ter usmerja po platnu. Od leta 2018 umetnik črno nadomešča z žametno modrimi odtenki. K črnim slikam se umetnik zmeraj znova vrača po bolj sproščenih likovnih intermezzih. Slednji predstavljajo veliko bolj barvit in igriv pol Červekovega opusa (serije Onkraj spomina, Skice za skulpture, Naylon, Slike brez naslova, Kar to ni, to je) in umetnika predstavijo kot odličnega risarja in kolorista.

Razstava 1 + 1 = 11 v Galeriji mesta Ptuj je postregla z bogatim pregledom prepoznavne in izrazito avtorske likovne poetike Sandija Červeka. Umetnika je predstavila tako v črnini kot v barvah, na eni strani skozi skrajno racionalen, na drugi strani pa impulziven in sproščen ustvarjalni pristop. Razstava je vzpostavila še nikoli viden dialog med umetnikovimi ustvarjalnimi fazami v preseku zadnjih tridesetih let. Červek je umetnik, ki nenehno hodi po robu, a v svoji brezkompromisni drži ne zdrsne v dekorativnost, pretirano pripovednost ali družbeno angažiranost. Prav tako ne podlega trendom, čeprav jim budno sledi. Njegovi igrivi intermezzi nas na eni strani približajo glasnemu ritmu vsakdana, na drugi strani pa nam njegova monokromna črna in modra platna odkrivajo globine metafizičnih svetov, v katerih se v tišini srečujemo s sublimnim.

(Odlomek iz obrazložitve: Irma Brodnjak Firbas)