Duša Počkaj, Lendavčanka, prva dama slovenskega modernega gledališča

Duša Počkaj se je rodila v Dolnji Lendavi 16. novembra 1924 v stanovanjski zgradbi Tomkajevih na Glavni ulici. Od leta 1946 pa do smrti je igrala v ljubljanski Drami. Na filmskem platnu je debitirala v Jari gospodi. Njen opus obsega prek sto gledaliških in filmskih vlog ter več kot sto radijskih iger. Sicer Duša nikoli ni bila poklicna pevka in ni posnela nobene plošče. Zaradi srčnega napada je umrla med predstavo Ostrovskega “Gozd” v Drami 14. junija, leta 1982.




Njen oče je bil uradnik, ki je služboval v Lendavi, kamor je bil nameščen po nastanku Kraljevine SHS po letu 1920. Njena družina se je kasneje zaradi očetove zaposlitve preselila v Niš, kjer je obiskovala osnovno šolo. Po opravljeni maturi se je najprej vpisala na študij arhitekture na Univerzi v Ljubljani, nato pa leta 1945 na Akademijo za igralsko umetnost, kjer je diplomirala leta 1949. Na odru ljubljanskega Slovenskega narodnega gledališč Drama je prvič nastopila leta 1946. V njem se je redno zaposlila leta 1951, osrednjemu slovenskemu gledališču pa je ostala zvesta vse do smrti.

Duša Počkaj je kot gledališka in filmska igralka oblikovala sijajno galerijo znamenitih, značajsko nadvse zapletenih osebnosti, s katerimi je po mnenju večine kritikov postala najznamenitejša slovenska dramska igralka moderne dobe. Že od začetka svoje kariere je nastopala tudi na radiu. Na trakovih je ohranjenih 195 radijskih iger z njenimi vlogami. Bila je tudi mojstrica interpretiranja songov in šansonov. Na filmskem platnu je debitirala leta 1953 kot statistka brez teksta v filmu Jara gospoda.

Izreden uspeh pa je doživela leta 1961 s filmom Ples v dežju, saj so kritiki njeno vlogo označili kot prvo pravo žensko vlogo v jugoslovanskem filmu. Za izjemno kreacijo je dobila na Festivalu jugoslovanskega igranega filma v Puli leta 1961 zlato areno. Naslednje leto pa je prejela še nagrado Prešernovega sklada in bila leta 1979 celo igralka leta. Duša Počkaj je veliko nastopala tudi v dramah ljubljanske televizije. Njeno nenehno razdajanje ustvarjalne energije na odru, radiu, v televizijskem studiu in na filmskih snemanjih jo je izželo. Duša je doživela srčni napad na velikem odru. Igrala je svojo zadnjo vlogo, vlogo vdove, graščakinje Raise Pavlovne Gurmižinske. Poznana igralka Štefka Drolc, preminula leta 2018, je v tistem trenutku šla po hodniku, videla Dušo, kako je prišla iz svoje garderobe in nenadoma klecnila. Bila je vsa potna. Štefka je pohitela, da bi ji pomagala, pa je že prišla Majda Potokarjeva in Duši pomagala v garderobo. Vendar je Duša hotela nazaj na oder. To je bil njen zadnji večer. Zagotovo bi si tudi Duša Počkaj zaslužila spominsko tablo na steni svoje rojstne hiše v Lendavi.

Decembra 2017 je na bivšega župana Občine Lendava občan naslovil vprašanje, ali bolje rečeno pobudo, o poimenovanju Gledališke in koncertne dvorane. Pismo je župan predstavil na takratnem zasedanju občinskega sveta, občinski svetniki pa so idejo sprejeli z odobravanjem. Lendavska gledališka dvorana sicer imena nima, imamo pa poimenovan trg pred njo. Pobuda je bila, da se dvorana poimenuje prav po Duši Počkaj.

Filmografija Duše Počkaj
Jara gospoda (1953), Ples v dežju (1961), Minuta za umor (1962), Tistega lepega dne (1962), Zarota (1964), Amandus (1966), Štićenik (1966), Grajski biki (1967), Divlji anđeli (1969), Sedmina (1969), Deveto čudo na istoku (1972), Cvetje v jeseni (1973), Begunec (1973), Idealist (1976), Krč (1979), Ubij me nežno (1979).

TV drame
Vojak v ognju (1959), Don Juanovo pismo (1959), Mračni zarotniki (1963), Trdnjava (1966), Svet brez sovraštva (1968), Srečanje (1970), Temna hrastovina (1972), Avtostop (1973), Balada o ulici (1975), Hiša Marije pomočnice (1975), Sobota dopoldan (1976), Vida (1979), Nenavadni dogodki v Kotu (1980), Mati (1981), Dobrotnica (1981), Blagor premagancev (1981), Delovni dan sestre Marije (1982).

TV nadaljevanke
Anatol – Jutro pred poroko (1966), Mali oglasi – Moč reklame (1969), VOS II – ena na tri (1971), Cvetje v jeseni, I-III. (1973), Konec tedna, I-VII. (1978), Slike iz leta, 1941 I-III. (1982), Gorenčev vrag, I-III. (1984), Geniji in genijalci, I-IV. (1985).

Nagrade
Sterijina nagrada (1959), Zlata arena in nagrada kritike, Pulj (1961), Nagrada Prešernovega sklada (1962), Župančičeva nagrada (1965), Prešernova nagrada (1966), Zlati lovorov venec, MES Sarajevo (1969), Priznanje Metoda Badjure za vlogo Maruše Rdečelaske v filmu Ples v dežju, Igralka leta (1979), Spominska plaketa MESS-a (1979), Nagrada Carica Teodora, Niš (1980).

Vir: Galerija-Muzej Lendava