Dolga vas, naj-špargljeva vas v Sloveniji!

S trenutno petimi tržnimi pridelovalci, ki šparglje ali beluše skupaj pridelujejo na blizu šestih hektarjih, se lahko v Dolgi vasi pri Lendavi pohvalijo z največjo slovensko tržno pridelavo te zelenjave v enem kraju. Nedvomno lahko zatrdimo, da je Dolga vas slovenska prestolnica špargljev, ki tej dobroti namenja tudi vsakoletno, že tradicionalno prireditev, katere izvedba je tudi letos odpovedana.




Šparglje so v Prekmurju začeli pridelovati Primorci, ki so kot begunci pred italijanskim fašizmom pobegnili v pokrajino ob Muri. Tradicija pridelave špargljev in sploh primorskih jedi na domačih mizah se je nadaljevala vse do danes. Nekoč so pridelovalci špargljev iz Dolge vasi, to velja predvsem za tiste prve, največ teh prodali na tržnici v Mariboru, danes pa je kupcev precej oz. največ tudi v Lendavi in Murski Soboti. Šparglji so v teh dneh že pričeli veselo kukati iz zemlje, pri nekaterih pridelovalcih bolj, pri drugih manj, odvisno od vrste prsti, prve pridelke pa bo možno okusiti že čez dober teden dni.

Šparglji veljajo za znanilce pomladi in hkrati tudi za eno najbolj iskanih delikates. Bogati so z vitamini in minerali ter folno kislino. Slovijo kot naravni afrodiziak in so odlično živilo za številne diete ter predvsem za čiščenje telesa. Pripravljamo jih s testeninami, v juhah, rižotah, omletah in pitah. Špargelj je delikatesna zelenjava z izjemnim, posebnim okusom, ki pa je v največji meri odvisen od kakovosti pridelave. Za hrano se uporabijo le poganjki te rastline, ki so lahko beli, zeleni ali vijoličasti.

V Dolgi vasi je pet večjih pridelovalcev špargljev in noben nima težav s prodajo pridelkov, res pa je tudi, da moraš biti sam za vse, za pridelavo in prodajo. Ni nobene zadruge ali kake druge organizacije, ki bi ti pri tem pomagala. Špargljji v Dolgi vasi dozorijo med sredino in koncem aprila, pobirajo pa jih osem tednov, do konca junija, kar pomeni dva tedna pozneje kot na Primorskem. Špargelj velja za hitrorastočo zelenjavo, na dan lahko zrase tudi za 10 centimetrov. Pogovarjali smo se z Izidoro Radikon, ki pravi, da na svoji zemlji špargljev še nimajo, saj so temperature zemlje zaenkrat (še) neustrezne, a jih pričakujejo že zelo kmalu. “Mi jih pobiramo po navadi v drugi polovici aprila. Zemlja mora ponoči imeti temperaturo vsaj 8 – 9 stopinj Celzija, da so razmere torej ugodne, saj če so noči hladne, se rast ustavi. Mi imamo sicer nekaj manj kot 80 arov špargljev, saj pridelujemo še drugo zelenjavo.”

“Pri nas gojimo zelene in bele šparglje. Gre za t.i. stari vrsti, ponekod imajo tudi novejšo vrsto, ki je vijolične barve. Pri nas šparglji že kukajo iz zemlje, saj imamo nekoliko drugačno podlago, ilovnato, ki precej dobro absorbira in “shrani” toploto za nočne ure,” pa je dejala Natalija Gomzi Jablanovec. Družina Sarjaš iz Dolge vasi, ki ima skoraj 3 hektarje vseh vrst špargljev, torej belih, zelenih in vijoličastih obelodani, da jih ljudje vsako leto razgrabijo. “Imamo nekaj manj kot 3 hektarje veliko površino, kjer pridelujemo šparglje. Računamo, da bomo prve pridelke lahko pobrali čez 7 – 10 dni, gre za zelene in vijoličaste šparglje, podlago za bele pa moramo še pripraviti. To pomeni, da pripravimo greben, saj slednji rastejo pod zemljo. Trenutno prevladuje suša, tako velike površine sicer ne zalivamo, zato rastejo počasneje, pa tudi iz zemlje bi se lažje prebili. Odvisni smo torej od dežja. Vsako leto prodamo vse, pa tudi če bi jih imeli več, bi jih prav tako lahko prodali,” je dejala Katja Sarjaš.

Da bi to zelenjavo, ki izvira iz Primorske, še bolj umestili na naš jedilnik in morda navdušili še kakšnega novega pridelovalca, krajevna skupnost Dolga vas vsako leto maja pripravlja Dan špargljev in špargljevih jedi. Ob pestrem kulturnem programu je na voljo celodnevna degustacija blizu 25 različnih špargljevih jedi, ki jih v prvi vrsti pripravljajo tamkajšnji pridelovalci. Na žalost je prireditev lani odnesla epidemija koronavirusa, enako bo, kot kaže, tudi letos.

In še nekaj! Šparglji so s skrajnega zahodnega na vzhodni konec Slovenije prišli s kolonisti iz Primorske v 30. letih. Družina Radikon iz Dolge vasi je bila tista, ki jih je nabirala že davne ga leta 1932. Certifikat ekološke pridelave imajo že več kot dvajset let.