Dijaki iz Radencev in vrtčevski otroci iz Cankove najboljši v projektu Hrana ni za tjavendan

Zaključil se je projekt Hrana ni za tjavendan, ki sta ga program Ekošola in pobudnik Lidl Slovenija v šolskem letu 2015/2016 izvedla že drugič. V projektu so pod vodstvom mentorjev sodelovali otroci in mladostniki iz kar 91 slovenskih vrtcev in osnovnih ter srednjih šol. Načrtovali in izvajali so raznolike aktivnosti za krepitev odgovornega ravnanja s hrano in zmanjševanje količin zavržene hrane. Najboljši so bili tudi nagrajeni – med vrtci je prvo mesto zasedel Vrtec Cankova, med srednjimi šolami pa Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci. Slednji so prispevali tudi zmagovalne recepte v natečaju Reciklirana kuharija, ki je potekal v sklopu projekta Hrana ni za tjavendan.





Program Ekošola in Lidl Slovenija sta projekt prvič izvedla minulo šolsko leto. Pokazalo se je, da so vrtci in šole zelo zavzeti pri oblikovanju odgovornega odnosa do hrane med učenci, saj zdrav odnos do hrane ostaja z njimi skozi življenje, svoja znanja pa prenašajo tudi domov. »Tematika odgovornega odnosa do hrane je danes še kako pomembna, saj se v svetu in tudi pri nas soočamo z velikimi količinami zavržene hrane na eni strani ter pomanjkanjem na drugi. Da je tematika zanimiva, potrjuje tudi zanimanje šol in vrtcev za sodelovanje. V projekt se je letos vključilo skoraj 60 ustanov več kot lani. Zaključno poročilo o izvedenih aktivnostih pa je oddalo kar 56 ustanov, medtem ko je bila prvo leto izvedbe projekta ta številka veliko nižja,« je povedala Tina Hribar, vodja projekta Hrana ni za tjavendan pri programu Ekošola.

V Lidlu Slovenija so izredno zadovoljni z letošnjim projektom, saj je odgovoren odnos do okolja in hrane tudi v podjetju še posebej pomembna tematika. Kot pravi Tina Cipot, vodja korporativnega komuniciranja in družbeno odgovornih projektov v Lidlu Slovenija, je pri tem pomembno, da po eni strani viške hrane preprečujemo, pa tudi, da z morebitnimi nastanki odvečne hrane ravnamo, kar se da trajnostno. »V Lidlu Slovenija z dovršeno logistiko in dnevnim naročanjem blaga vseskozi skrbimo, da je hrane, ki bi ji rok trajanja potekel na policah, čim manj, obenem pa sodelujemo s številnimi organizacijami, ki jim viške hrane v skladu z zakonodajo doniramo. Verjamemo, da je na področju zmanjševanja zavržene hrane še veliko priložnosti in prav zato smo skupaj s programom Ekošola oblikovali projekt Hrana ni za tjavendan, v katerem s predanimi mentorji že od najmlajših naprej gradimo čut odgovornosti do hrane. Ta sporočila se širijo tudi v družinsko okolje in kar nekaj družin je letos izpolnjevalo dnevnik zavržene hrane, šolarji in dijaki pa so za starše in druge v lokalnih okoljih pripravljali tudi delavnice ter predavanja na temo prehrane,« je še dodala.

Natečaj Reciklirana kuharija

V okviru projekta je potekal tudi natečaj Recikirana kuharija. Kar 20 slovenskih šol in vrtcev prispevalo več kot 100 receptov za jedi, ki jih lahko ustvarimo iz sestavin, ki so nam ostale pri obrokih in so še uporabne. Najboljše jedi so zasnovali Vrtec pri Osnovni šoli Cankova, kjer so otroci pripravili testeninski narastek s polento, Osnovna šola Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki, ki je prispevala recept za krompirjev pire z jajcem in sirom, ter Srednja šolo za gostinstvo in turizem Radenci, v kateri so dijaki pripravili koruzne kroglice s šunko in zelenjavo, žametno juho iz rdeče pese, polnozrnate rezine in zelenjavno mesno potico.

Raziskava odnosa do hrane med učenci, starši in šolami

Program Ekošola je med projektom izvedel tudi raziskavo, v kateri je sodelovalo več kot 11.000 otrok in mladostnikov, staršev ter organizatorjev prehrane v šolah. Ta je pokazala, da 77 % anketiranih ustanov spremlja količine zavržene hrane. Med tistimi, ki so poročale o manjših količinah zavržene hrane, jih večina v proces načrtovanja prehrane vključuje tudi šolarje in dijake ter ponuja delno samopostrežni način serviranja obrokov, kar otrokom omogoča, da vzamejo toliko, kot menijo, da bodo pojedli.

Raziskava se je dotaknila tudi odnosa do hrane v družinskem okolju. »Izkazalo se je, da večina družin danes pazi, da porabi, kar kupi, saj je kar 77 % družin odgovorilo, da se trudi, da zavrže čim manj hrane,« je raziskavo povzela Tina Cipot iz Lidla Slovenija.