FOTO: Deset let izhajanja Lindue

Sinoči je bila čitalnica Knjižnice Lendava spet enkrat polna do zadnjega kotička. Zainteresirana javnost se je zbrala, da počasti 10. obletnico izhajanja lendavske  multikulturne strokovno-družboslovno-literarnoumetnostne revije Lindua.





Predstavitve se je udeležilo tudi veliko sodelavcev revije, ki so v minulih letih prispevali svoja literarna, strokovna besedila, likovne izdelke in fotografije. Prisotne sta nagovorila direktor Knjižnice-Kulturnega centra Lendava Albert Halάsz in vodja OI JSKD Lendava Janja Magdič. Slednja je poudarila pomen revije, ki že deset let združuje ustvarjalce različnih narodnosti in prav zato ves čas uživa podporo Javnega sklada za kulturne dejavnosti, tako moralno kot v okviru možnosti tudi finančno. Prav zato, ker si je Lindua ustvarila precejšnji ugled v širšem okolju, bi se morali zavzeti zanjo in se pogovoriti o njeni prihodnosti, ki je ta hip zelo negotova.

Urednica revije Judita Vida Törnar je v svojem uvodniku o začetkih nastajanja revije Lindua zapisala: “Rojstvu revije je botrovala skupina zelo ustvarjalnih Lendavčanov. Njihove zamisli so dobile krila, ob vsaki priložnosti so se rojevale nove ideje, potrebne obravnave in zapisa. Sanjali so o takšni reviji, ki bi odsevala multikulturnost tukaj živečih, ki bi tukajšnje ustvarjalce pritegnila v literarni krog, nagovorila znane domače obraze z namenom, da jih poveže v trdno ustvarjalno skupnost. V razmišljanju, dejanjih in umetnosti.”

Izid zadnje, 18. številke Lindue so omogočili JSKD Slovenije, Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine Lendava in Knjižnica-Kulturni center Lendava. V nekaj izvodih je bila natisnjena tudi 17. številka 9. letnika, ki smo jo doslej lahko brali le na spletni strani KKC Lendava. Urednica revije je predstavila zasnovo in vsebine tokratne številke Lindue, se v nadaljevanju večera pogovarjala s Tiborjem Tomko (direktorjem tednika Népújsάg, ki je lani praznoval 60-letnico izhajanja), Mladenom Pavičićem, ki je prispeval v revijo članek o Gabrielli Szép Hadrovics, Lendavčanki, ki je delovala na Madžarskem, napisala pa je vrsto učbenikov za pouk slovenščine na porabskih šolah. Program so popestrile Jasna Bači in Kristina Szőke z branjem pesmi, objavljenih v Lindui, in mlada pianistka K. Sarjaš.

Opozorili na težave pri financiranju

V sklepnem delu prireditve je urednica dala besedo prisotnim. Štefan Huzjan, pobudnik ‘rojstva’ revije, je povedal, kako se je delo pravzaprav začelo: “Razmišljali smo, da potrebujemo časopis/revijo, v kateri se bodo imeli možnost oglašati domači literati, ne glede na jezik, v katerem pišejo. Potem smo razmišljali širše, obogatili revijo s strokovnimi prispevki, likovnimi in fotografskimi deli, v vsaki številki pa je bil objavljen tudi potopis.

Na pobudo financerja (Občine Lendava) so nastale tudi tematske številke, npr. o turizmu, kulinariki, razvoju gospodarstva v občini itd. Začetki so bili vsekakor spodbudni, v nekem trenutku pa se je zadeva močno sfižila. Problem je postalo financiranje, iz uredništva so odšli strokovnjaki, ki so veliko prispevali k prepoznavnosti revije. Zavedati se moramo, da je vsak kulturni projekt, ki nas združuje, zelo dragocen. Ne bi smeli omalovaževati prizadevanj sodelavcev revije, ki si je že utrla pot v regiji in postala dober promotor Občine Lendava. In verjemite, ne združuje nas politika, kultura je to, kar omogoča sožitje ljudi na tem območju, duhovno rast in navsezadnje splošni napredek občanov in občine.”

Olga Paušič, članica uredništva Lindue, je poudarila, da vidi svetlejšo prihodnost revije le v primeru, da dobi le-ta ustrezen prostor pod soncem (npr. v Knjižnici Lendava) in da bo zagotovljeno vsakoletno financiranje. Kakor je zapisano v Lokalnem programu za kulturo  2017-2025, ki je te dni v javni obravnavi, bo Občina Lendava podpirala kulturne projekte, povezane s turizmom, in tiste, ki pomembno prispevajo  medkulturno sodelovanje na našem narodnostno mešanem območju. Če dobro premislimo, Lindua s svojim poslanstvom vsekakor zadostuje obema kriterijema.

FOTO: Biserka Sijarič in Olga Paušič
Tekst: Olga Paušič