“Denar iz davčnih oaz pripeljite nazaj v Slovenijo.”

Podpredsednik NSi in predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat je slovenski vladi poslal pobudo, da angažira vse domače in po potrebi tudi tuje vire, s pomočjo katerih bi omogočila vračanje slovenskega denarja iz davčnih oaz in odvzem premoženja nezakonitega izvora.

Pomurski poslanec Jožef Horvat je predsedniku Državnega Zbora, dr. Milanu Brglezu skladno z 240. in 248. členom Poslovnika Državnega zbora poslal pisno poslansko pobudo v zvezi s postopki vračanja slovenskega denarja iz davčnih oaz in odvzemom premoženja nezakonitega izvora, ki ga je naslovil na Vlado Republike Slovenije.

Kot je v obrazložitvi zapisal poslanec Horvat, se v EU zaradi davčnih goljufij in izogibanja davkom vsako leto izgubi približno en bilijon evrov javnih sredstev. “Ta zaskrbljujoča davčna vrzel evropskega državljana stane približno dva tisoč evrov na leto. Povprečna višina izgubljenih davkov v Evropi presega skupni znesek, ki ga države članice namenijo zdravstvenemu varstvu in znaša več kot štiri krat toliko, kot se v EU porabi za izobraževanje,” je pojasnil in dodal, da se zaradi izgube prihodkov v najbolj ključnem trenutku spopadanja s krizo povečujeta primanjkljaj in raven zadolženosti v državah članicah. Sredstva, namenjena povečevanju javnih naložb, rasti in zaposlenosti, so tako zaradi davčnih goljufij in izogibanja davkom vse manjša.

Kot je v poslanski pobudi zapisal Jožef Horvat, zato Vladi RS daje pobudo, da angažira domače in po potrebi tudi tuje resurse za izvedbo postopkov, ki bi omogočili vračanje slovenskega denarja iz davčnih oaz in odvzem premoženja nezakonitega izvora.

Dejal je, da gre za velika pričakovanja državljanov, še posebej tistih, ki z velikimi finančnimi težavami preživijo mesec. “Slabe prakse v preteklosti so namreč omogočile, da bi naj Slovenci v tujino oziroma v davčne oaze prenesli med 50 in 75 milijardami evrov, kot ocenjuje ameriški ekonomist in raziskovalec svetovne industrije izogibanja davkom, James S. Henry, ki je tudi glavni ekonomist Mreže za pravične davke (Tax Justice Network),” je še povedal in spomnil na primer izpred nekaj let, kot je nemška kanclerka Angela Merkel dosegla, da je dobila podatke o sumljivih nemških nakazilih v Liechtenstein.