“Delavke in delavci zahtevajo pojasnila:” Ob epidemiji novega koronavirusa ZSSS poziva vlado in delodajalce k ustreznim ukrepom

V povezavi z izbruhom novega koronavirusa je tudi na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije že nastalo več pozivov ter apelov. Objavljamo javna poziva ZSSS, ki so ju včeraj poslali Vladi Republike Slovenije in delodajalcem v Sloveniji.




Delavke in delavci zahtevajo pojasnila

Delavci, zlasti tisti, ki ne vidijo racionalnih razlogov, da še hodijo na delo, so prestrašeni, razdvojeni, počutijo se manjvredne in drugorazredne. Počutijo se, kot da jih država in delodajalci izpostavljajo nevarnosti in da za njih ne velja vse tisto, o čemer vsak trenutek poslušajo v medijih. Sporočilo, ki ga razumejo je, da je kljub vsem besedam kapital pred človekom. Kot vedno.

Vseskozi nas pozivate k odgovornemu ravnanju, osamitvi, izolaciji in skrbi za sebe in druge. Res je, treba je ukrepati, nujno, brezkompromisno. Jasno je, da nekateri ne morejo kar oditi. Jasno je, da potrebujemo zdravstvo, potrebujemo oskrbo in potrebujemo nujne službe. Ničesar pa ne bomo dosegli, če se bo v podjetjih delalo v nespremenjenem obsegu! Nikakor ni mogoče izvajati ukrepov, če je na kupu veliko število ljudi, noben ukrep ne bo pomagal, če se ne moremo izogniti stikom!

Nekateri delodajalci ravnajo odgovorno in že zapirajo vrata ali spreminjajo način dela, nekateri priporočila ignorirajo, z delom nadaljujejo nespremenjeno in celo prepovedujejo dopuste! Nadzor ni mogoč, sindikati jim lahko predlagamo le odklanjanje dela, saj nadzor ne deluje niti tam, kjer je vsem na očeh, če pogledamo trgovine.

Vlada RS naj omeji delovanje podjetij, če ne gre drugače, z izrednimi ukrepi! V interventni zakon, ki se sprejema ta teden je mogoče vključiti dodatne varovalke za delavce, ki ostajajo doma, saj se razmere spreminjajo iz dneva v dan. Pristojni ministri naj pojasnijo delavkam in delavcem, zakaj morajo še vedno delati pol metra od sodelavca brez varovalnih sredstev in v treh izmenah, kjer se srečuje po več sto ljudi naenkrat. Delavke in delavci zahtevajo pojasnilo, zakaj za njih ne veljajo enaka pravila kot za tiste, ki ostajajo doma in kako naj preprečijo širjenje okužbe, če sami niso zavarovani.

V tej situaciji nismo sami, vsi skupaj smo. Zato naj enako velja za vse.

Prednost življenju pred stvarmi

Delavke in delavci se vsak dan spopadajo z novimi izzivi. Zadnji je prihod na delo za tiste, ki nimajo svojega prevoza. Marsikdo se ukvarja z vprašanjem varstva svojih otrok, z vprašanjem, kako naj zaščiti sebe in svoje bližnje, kaj naj naredi, da ne bo bolezni širil sam in to ravno na starejše, svoje bolne sorodnike, starejše. Delavke in delavci sporočajo, da na delavnih mestih nimajo zaščite, da zaradi narave proizvodnje ne morejo spoštovati niti osnovnih navodil, da za njih ni poskrbljeno z varovalnimi sredstvi, da morajo delati kljub temu, da se je v njihovem podjetju že pojavil zboleli z virusom. Delavke in delavci so zbegani, prestrašeni, počutijo se manjvredne in zavržene. Pozivajo k ustavitvam dela.

Pozivamo vse delodajalce, da v skladu z navodili vseh pristojnih in kompetentnih institucij v največji meri omejijo delo na način, da delavcem ni treba prihajati na delo. Da sledijo zgledom nekaterih delodajalcem, ki so zaprli svoja vrata in s tem družbeno odgovorno prispevajo k preprečevanju širjenja okužbe. Da pripravijo predloge, kako lahko preprečijo obolevanje zaposlenih in hkrati preprečijo gospodarsko škodo in jih naslovijo na Vlado in ne čakajo, da bodo njihovi zaposleni obolevali. Pozivamo vas, da zaposlenim, ki resnično ne morejo ostati doma zaradi proizvodnje širšega pomena, zagotovite vsa varovalna sredstva in izvajate vse ukrepe, potrebne za zaščito zdravja zaposlenih in jim pojasnite, zakaj ne morete odrejati dela od doma ali zapreti podjetji za določeno obdobje.

Delodajalci, izračunajte, koliko vas stane dva ali štiri tedne čakanja s sofinanciranjem države po interventnem zakonu in kakšno ceno boste plačali, če bodo delavke in delavci delali in bodo na bolniški še dodatnih nekaj tednov, da o življenjsko nevarnem ogrožanju šibkih niti ne govorimo.

Kapital se virusa ne naleze, in ni vreden nobenega človeškega življenja. Iste ljudi bo iskal, ko bo nevarnost minila. Ta čas pa resnično zahtevamo, da končno damo prednost življenju pred stvarmi!