Dejan Židan: “Umazana in nevarna tehnologija ne sodi v Slovenijo”

“Trikrat so vladajoči zavrnili opozicijski predlog prepovedi hidravličnega lomljenja (frackinga) z obrazložitvijo, da nas bodo zaščitili s svojim sistemskim zakonom. Pa so ga napisali in sedaj želijo fracking pod določenimi pogojih dovoliti?” se sprašuje pomurski poslanec, Dejan Židan, ki je zahteval dopolnitev pisnega odgovora s strani Jerneja Vrtovca, ministra za infrastrukturo.




Pomurski poslanec Dejan Židan se je uvodoma zahvalil za minuli prejeti odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s predlogom sistemskega zakona, ki bi naj prepovedal hidravlično drobljenje v Sloveniji. “Spoštujem tudi, da je ministrstvo realiziralo obljubo, podano med razpravo o opozicijskem predlogu spremembe Zakona o rudarstvu, s katero smo želeli prepovedati hidravlično lomljenje (fracking) v Sloveniji, da bo še pred koncem leta v javno razpravo poslalo svojo verzijo sistemskega zakona,” je zapisal danes zjutraj.

Vrtovec je v svojem odgovoru Židanu pojasnil, “da je vsaka tehnologija, če ni neustrezno uporabljena, tudi nevarna, uporabljena znotraj okoljskih in naravovarstvenih zahtev, pa je lahko koristna, neškodljiva in nenevarna. Podobno je s hidravličnim lomljenjem.” Vrtovec opiše še, da bodo prepovedali obsežno hidravlično lomljenje, manj obsežno pa dopustili pod taksativno naštetimi pogoji. Dodatno poudarja, da je takšna rešitev bistveno bolj restriktivna, kot jo predlaga Evropska komisija, svoj odgovor pa zaključi: “s predlagano rešitvijo se torej dopušča zelo omejeno in nadzorovano izvajanje hidravličnega lomljenja, pri katerem ne pričakujemo škodljivih posledic za človeka, živali, okolje in naravo.”

Dejan Židan zapiše “naj takoj zapišem besede uglednega slovenskega strokovnjaka za področje ekologije prof. dr. Mihaela Jožefa Tomana, »da je licemersko govoriti, da je vsaka tehnologija nevarna, razen tiste znotraj okoljskih in naravovarstvenih zahtev. Kot ekologu mi je to povsem nejasno in v vsakem pogledu nesmiselno. Torej lahko grešimo nad naravo le v primeru, če gre za upoštevanje okoljskih in naravovarstvenih zahtev. Ve pa se, kdo jih določa, le ena vrsta na tem planetu, torej so te zahteve vedno antropocentrične.« Slednji dodatno zapiše: »Večanje razpok globoko v zemlji in s tem večanje prepustnosti kamnine bodisi za vodo ali pline, je sila nevarno početje, posledice povsem nejasne in glede na geološke razmere tudi lokalno zelo različne.«”

Generalna prepoved hidravličnega lomljenja v Sloveniji?

Dr. Lidija Živčič, strokovna vodja v Focusu, pa je zapisala: »Predlog sprememb zakona za fracking v Sloveniji ne prinaša nobenih pozitivnih sprememb, saj prepoveduje zgolj obsežno hidravlično lomljenje. To pomeni, da bo ta sporna metoda še vedno možna v Prekmurju. Na območju Petišovec namreč ne gre za obsežno hidravlično lomljenje in bo tako elegantno izpuščeno iz zakona. Vendar ima vsakršno hidravlično lomljenje potencialne negativne vplive na okolje in zdravje ljudi, zato prepoved zgolj obsežnega hidravličnega lomljenja nikakor ni dovolj. Vplivi hidravličnega loma se štejejo za tako nevarne okolju in zdravju ljudi, da so nekatere države v celoti prepovedale to dejavnost, npr. Irska, Francija in Bolgarija, medtem ko imajo številne države začasne prepovedi hidravličnega lomljenja ali moratorije, npr. Velika Britanija ali Nemčija.«

Ob tem pa je še potrebno dodati, da priporočila Evropske komisije, na katera se sklicujete, predstavljajo minimalna načela za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov z metodo fracking-a (torej, lahko države članice sprejmejo strožje pogoje), priporočila jasno izpostavljajo, da so države članice samostojne pri odločanju o svoji energetski mešanici in določanju pogojev za izkoriščanje njihovih energetskih potencialov (torej se lahko odločijo tudi, da nekega vira ne bodo izkoriščale) in tudi na noben način ne opredeljujejo fracking-a v manjšem obsegu kot nenevarnega.

Na podlagi vsega zapisanega vas gospod minister sprašujem:

1. Kje so tisti strokovni argumenti, da ste ugotovili, da je potrebno prepovedati le obsežno hidravlično lomljenje (vsaj 1.000 m3 vbrizga vode na fazo lomljenja, oziroma najmanj 10.000 m3 vode v celotnem postopku lomljenja), manj obsežno (torej manj kot 1.000 m3 na fazo lomljenja) pa se pod določenimi pogoji lahko dovoli?
2. Zakaj ocenjujete, da je Slovenija manj okoljsko občutljiva ali ogrožena od recimo Francije, Irske…, ki fracking-a ne dovolijo izvajati ne glede na njegovo velikost?

In vam dajem poslansko pobudo:
1. Da po vzgledu držav kot sta Francija in Irska v osnutek Zakona o rudarstvu še pred sprejetjem na Vladi RS in pošiljanjem v Državni zbor jasno zapišete generalno prepoved hidravličnega lomljenja v Sloveniji ne glede na njegovo velikost ali obseg.

V pričakovanju odgovorov vas lepo pozdravljam.”