Dejan Rengeo iz Murske Sobote po 26 letih dočakal odškodnino

Dejan Rengeo iz Murske Sobote, pionir pridelave konoplje v Sloveniji, ki so mu policisti leta 1995 uničili dva nasada industrijske konoplje, je bil obtožbe o neupravičenem prometu z mamili pravnomočno oproščen leta 2008, letos pa je dočakal tudi odškodnino države in dokončno dokazal, da se ni ukvarjal s pridelavo mamil.




Dejan Rengeo je državo tožil, ker mu je policija uničila nasad industrijske konoplje, a so sodišča zahtevek zavrnila zaradi zastaranja. Ustavno sodišče je leta 2016 zavrnitev razveljavilo. V predkazenskem postopku, 28. julija 1995, je policija neupravičeno požela in s tem uničila nasade industrijske konoplje. S tem mu je bila storjena materialna škoda, saj industrijske konoplje ni mogel prodati oziroma predelati v eterično olje. V kazenskem postopku je bil pritožnik, ker je šlo za industrijsko konopljo, oproščen obtožb neupravičene proizvodnje in prometa z mamili.

Po končanem postopku je nato sprožil odškodninsko tožbo, vendar pa je okrožno sodišče v Murski Soboti ocenilo, da je bila terjatev pritožnika ob vložitvi tožbe že zastarana. Potekel naj bi tako triletni subjektivni kakor tudi petletni objektivni zastaralni rok, saj je tožbo vložil šele 7. januarja 2011. Višje sodišče je nato zavrnilo pritožbo, vrhovno sodišče pa zahtevo za revizijo.

Konopljo je Rengeo posejal v skladu z odobrenim poslovnim načrtom, denarjem bank in lokalne skupnosti, še najbolj pa iz raziskovalnih namenov, saj se je s konopljo ukvarjal ves čas – nekoč je bila v Prekmurju tudi zelo razširjena, za diplomsko nalogo o njej je diplomirani inženir agronomije dobil celo Prešernovo nagrado. Slednji je med drugim bil prvi, ki se je v Sloveniji začel sistematično ukvarjati s pridelavo in predelavo industrijske konoplje, ki je v Sloveniji še vedno najbolj demonizirana industrijska rastlina.

Pritožnik je v ugovorih opozarjal, da je bil v kazenskem postopku dvakrat zaporedoma na prvi stopnji kriv, šele v tretjem sojenju pa je bila potem izdana oprostilna sodba. Pravnomočne oprostilne sodbe naj ne bi mogel prejeti pred 24. januarjem 2008, šele s prejemom pa naj bi začel teči zastaralni rok za odškodninsko tožbo. Slovenska ustava v 26. členu namreč zahteva, da civilnopravni zastaralni rok za zahtevke glede škode, storjene s prisilnimi ukrepi v zvezi s kazenskim postopkom, ne začne teči vse do pravnomočnega zaključka kazenskega postopka.

Rengea je v kazenskem postopku zagovarjal odvetnik Jože Šafarič, v civilnem Gorazd Balažic. Kot pravita, to ni bil le boj malega človeka z državo, ampak veliko več, saj je država le stežka priznala, da je naredila napako in morala plačati še odškodnino. Rengeu so prisodili nekaj manj kot 740.000 evrov odškodnine in zamudne obresti, letos je tako dobil nekaj manj kot dva milijona evrov, vendar mora od tega odšteti vse stroške postopka in dajatve, ki jih bo moral plačati državi.