Davčne blagajne: Devet mesecev od uvedbe država pobrala več davka

FURS: “Ocenjujemo, da devetmesečni učinki uvedbe davčnih blagajn na podlagi neto vplačil DDV in povečanja prijav v zavarovanje za socialno varnost ter akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve blagajnikov znašajo 54,7 mio EUR.”





Celoten promet uporabnikov davčnih blagajn, ki so zavezanci za DDV, je v obdobju prvih devetih mesecev 2016 znašal 18.162,6 mio EUR in se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 1.099,8 mio EUR (6,5 odstotka).

V obdobju od februarja do oktobra 2016 so zavezanci vplačali 2.381,6 mio EUR DDV, kar je 16,5 mio EUR (0,7 odstotka) več kakor v enakem obdobju leta 2015. Na izkazano višino ima vpliv spremenjena zakonodaja pri obračunavanju in plačevanju DDV ob uvozu.

Zavezanci, ki uporabljajo davčne blagajne in ki so oddali obračun DDV v obravnavanih obdobjih, so izkazali 1.000,2 mio EUR neto vplačil DDV, kar je 57,5 mio EUR (6,1 odstotka) več kakor v enakem obdobju 2015.

Pri tem je zanimivo, da so od tega v dejavnosti gostinstva mali zavezanci izkazali za 21,6 odstotka več neto DDV kakor v enakem obdobju lani.

Ker na znesek plačil v javnofinančnih prihodkih na postavki DDV v tem obdobju vplivajo še drugi dejavniki (sprememba zakonodaje od 1. 7. 2016), izkazanih vplačil DDV ni mogoče v celoti povezati z učinki davčnih blagajn ter izkazanimi višjimi dobavami blaga in storitev ter obračunanem DDV pri zavezancih, ki poslujejo gotovinsko.

Pozitivne učinke uvedbe davčnih blagajn pa je mogoče prikazati tudi na osnovi povečanja prijav v zavarovanje za socialno varnost, zaradi česar so se povečala plačila prispevkov za socialno varnost ter akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve. Del teh prijav je posledica dejstva, da FURS s pomočjo podatkov v okviru davčnih blagajn nadzira tudi delo in zaposlovanje na črno. Ocenjujemo, da se je iz tega naslova v prvih devetih mesecih steklo 15,9 mio EUR, kar je mogoče potrditi tudi s povečanimi vplačili javnofinančnih prihodkov.

Kljub vsemu navajajo podatke o osebah, ki so se na novo vključile v sistem socialnega zavarovanja od januarja do oktobra 2016. V prvih desetih mesecih 2016 je bilo pri zavezancih, ki uporabljajo davčne blagajne, v zavarovanje na novo prijavljenih 46.836 oseb pri 15.311 delodajalcih. Od tega je 24.569 novo prijavljenih oseb, ki izdajajo račune (blagajniki).

Ocenjujejo, da učinki uvedbe davčnih blagajn v prvih devetih mesecih na podlagi neto vplačil DDV in povečanja prijav v zavarovanje za socialno varnost ter akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve blagajnikov znašajo 54,7 mio EUR.

S pomočjo oddanih obračunov DDV je mogoče spremljati zgolj postavke iz obračunov za zavezance v sistemu DDV, ne pa tudi vseh ostalih izven sistema DDV, ki prav tako uporabljajo davčne blagajne.

Na dan 17. 11. 2016 je 59.133 davčnih zavezancev že prevzelo 81.837 digitalnih potrdil za uporabo sistema davčnega potrjevanja računov. Račune je prek davčnih blagajn davčno potrdilo 52.091 zavezancev, pri čemer podatki kažejo, da se zavezanci še vedno vključujejo v sistem. Do 17. 11. 2016 so zavezanci skupaj davčno potrdili že več kot 880 milijonov računov.

Vlada je ob pripravi zakona ocenjevala, da bo uvedba davčnih blagajn na letni ravni prinesla 75,0 mio EUR dodatnih prihodkov.

Ocenjujejo, da devetmesečni učinki uvedbe davčnih blagajn na podlagi neto vplačil DDV in povečanja prijav v zavarovanje za socialno varnost ter akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve blagajnikov znašajo 54,7 mio EUR

Ob konservativni predpostavki, da je bil motiv vključevanja zaposlenih, ki izdajajo račune (blagajniki), v sistem socialnega zavarovanja zaradi dejstva, da FURS s pomočjo podatkov učinkovitejše nadzira tovrstno zaposlovanje, le v prvih treh mesecih, bomo kot učinek davčnih blagajn iz naslova prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine navajali podatke prvega trimesečja. Ocenjujejo, da se je iz tega naslova v prvih devetih mesecih steklo 15,9 mio EUR, kar je mogoče potrditi tudi s povečanimi vplačili javnofinančnih prihodkov.