Đanino Kutnjak o prizadevanjih, da bi položaj Hrvatov v Sloveniji uredili z zakonom

Hrvati v Sloveniji si že več kot deset let želijo, da bi njihov položaj pri nas bil urejen z zakonom, podobnim zakonu, ki v naši državi ureja položaj Romov. Pri tem velja omeniti, da v Sloveniji živi 40.000 ljudi, katerim materinščina je hrvaški jezik. Za takšno zakonsko ureditev Hrvatov v Sloveniji si zelo prizadeva Lendavčan Đanino Kutnjak, predsednik Zveze hrvaških društev v Sloveniji in predsednik Hrvaškega kulturnega društva Pomurje Lendava.




Pred nekaj dnevi je na prvem programu televizije Slovenija, v oddaji Na glas! gostoval Lendavčan Đanino Kutnjak, predsednik Zveze hrvaških društev v Sloveniji in predsednik Hrvaškega kulturnega društva Pomurje Lendava. V omenjeni televizijski oddaji je bilo govora o več kot deset letni želji v Sloveniji živečih Hrvatov, da bi bili Hrvati v Sloveniji priznana manjšina, tako kot so to Slovenci na Hrvaškem.

Na Hrvaškem so namreč Slovenci ena izmed 22 ustavno priznanih manjšin in lahko volijo svojega predstavnika v saboru. Slovenščina se poučuje v gimnazijah in osnovnih šolah po vsej Hrvaški. “To je zgled dobre prakse, ki kaže, kako bi lahko ta problem rešili tudi Hrvati v Sloveniji,” je uvodoma dejal Kutnjak, ki ne skriva, da bi jim priznanje manjšine veliko pomenilo in doda da je za v Sloveniji živeče Hrvate “Slovenija matična domovina.”

SMC je ob koncu meseca januarja v DZ v postopek vložil predlog zakona o uresničevanju kolektivnih pravic narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji. “Predlog tega zakona bomo še preučili, saj ne vsebuje vsega, za kar si hrvaška skupnost prizadeva. Vseeno se zdi, da politika ustvarja nove pogoje za sodelovanje,” je predlog zakona SMC-ja za spletni portal RTVSLO.si komentiral Đanino Kutnjak.

V naši državi imajo tukaj živeči Hrvati sicer svoja kulturna društva, ki si prizadevajo za ohranitev jezika in kulture. “Radi bi ustanovili Zavod za kulturo Hrvatov v Sloveniji, da bi se hrvaščino sistemsko učili povsod, kjer živijo Hrvati,” je povedal Kutnjak. Ta med drugim pojasni, da je cilj truda, da bi bilo vprašanje Hrvatov v Sloveniji rešeno na državni ravni in v lokalnih skupnostih, kjer so Hrvati avtohtona manjšina. “Zakon o Romih bi bil recimo dober vzorec,” je prepričan.

Kutnjak je med drugim prepričan, da je za takšno rešitev pri nas (zaenkrat) premalo politične volje in da pri pristojnem ministrstvu nimajo pravega sogovornika. “Hrvaška vlada in predsednica države nas odločno in tudi denarno podpirata, prav tako sabor in osrednji državni urad za Hrvate zunaj meja Republike Hrvaške. Recimo številna hrvaška in slovenska mesta so med tem prijateljska mesta,” pove Kutnjak. Ta zaključi, da si prizadeva, da bi v Lendavi, kjer ima svoje prostore tudi hrvaško kulturno društvo Pomurje, bil ustanovljen Hrvaški kulturni center Zrinjski.