Danes še do 20, naslednje dni že hladneje

Čas toplega vremena se počasi izteka, a ne povsem, saj naj bi še ena sončna pošiljka čez slab teden bila dejansko zadnja. To nas seveda ne sme presenečati, saj se bo oktober že kmalu prevesil v november, ko bodo temperature nižje.




Najbrž vas ni veliko, ki bi se zadnjih 10 dni pritoževali nad vremenom. Ko sonce dopoldne prežene meglo iz kotlin, smo praktično povsod deležni suhega, toplega in sončnega vremena. Letnemu času primerno, se nizka oblačnost in megla pojavljata tudi na Primorskem, čeprav takega tipa vremena Primorci niso deležni prav pogosto. Vendar je zaradi suhega zraka v višinah že nekaj 100 m nad morjem praktično ves dan sončno. Stabilno vreme se počasi poslavlja, proti koncu tedna bo še kar nekaj sonca, le na zahodu se bo pojavljalo več oblakov, lahko tudi kakšna kaplja dežja.

Jutri pričakujemo prehod fronte

Jutri pričakujemo prehod fronte in to na dan, ko bom imeli možnost izbirati predsednika države. Kot kaže, se bo fronta pomikala preko Slovenije v popoldanskih urah, zato bo oblačno, lahko nastanejo tudi nevihte, popoldne bo povsod deževno, meja sneženja se bo spuščala, gore bodo zopet dobile belo podlago. Fronta nas bo hitro prešla, zato bodo v noči na ponedeljek padavine večinoma ponehale, ohladilo se bo, zapihal bo severni veter, burja na Primorskem bo odgnala meglo in oblake. 

Dnevne temperature se bodo od nedelje pa do četrtka gibale med 13 in 15 stopinjami Celzija, jutranje med 6 in 7 stopinjami Celzija.

Že ogujena fraza pravi, da za dežjem posije sonce. Kot kaže, bo ohladitev bolj kratkotrajna, v drugi polovici prihodnjega tedna si zopet lahko obetamo stabilno, suho jesensko vreme. Ne nas pa preveč držati za besedo, napoved je kar precej v naprej in včasih gre vreme tudi malo po svoje.

Megla

Megla je oblak, ki nastane nad tlemi, bi lahko rekli. O megli govorimo, ko vidljivost zaradi prisotnosti vodnih kapljic pade pod 1000 m. Meglene kapljice nastanejo ob kondenzaciji, ko se zrak ohladi do temperature rosišča. Pri nas je najpogostejša jeseni in pozimi, ko je nočno ohlajanje zraka izdatnejše kot v topli polovici leta. 

Najpogostejši tip megle pri nas je radiacijska megla (radiacija = sevanje). Pogoj za nastanek te vrste megle je jasna noč brez vetra. Če je noč dovolj dolga, zrak dovolj vlažen, in če je oblika terena konkavna (zaprta dolina, kotlina, planota…), se nabira plast ohlajenega zraka – nastane hladno in megleno jezero ali jezerce. Debelina megle je odvisna od višine ohlajenega zraka. Redkejša, ponekod pa pogosta, je advekcijska megla (advekcija – dotok neke zračne mase). Pri tej vrsti megle lahko topel in vlažen zrak doteka nad mrzlo ali hladno površino in se nad njo ohlaja, zato lahko nastaja megla. Podobno je, če hladen zrak doteka nad toplo površino, iz katere izhlapeva voda. Ko se zrak v hladnejšem zraku ohladi, vodna para kondenzira in nastane megla – rečejo ji tudi puhteča megla (najpogosteje iz morja). 

Megla pa lahko nastane tudi, kadar ob otoplitvi v višinah dežuje v jezero ohlajenega zraka ali pa, kadar dežuje, pa imamo na tleh snežno odejo. Dežne kapljice izhlapevajo in ta dodatna vodna para v ohlajenem zraku kondenzira in nastane megla.

Število dni z meglo je pri nas najvišje po nižinah osrednje Slovenije, na leto beležimo v povprečju okoli 100 dni z meglo. Najmanj pa na obali, tam je meglenih dni komaj nekaj več kot 10 dni na leto. 
Megla je torej pri nas kar pogost pojav, ki načeloma nima zelo velikega vpliva in sama po sebi ne povzroča škode. Zato posebnih opozoril zaradi nastanka megle ne pripravljamo. Megla vpliva predvsem na cestni promet (nevarna je megla v pasovih, ko se na kratki razdalji zelo spreminja vidljivost), letalski promet (predvsem zaradi zamud) in pa tudi ladijski promet (v primerih zelo goste megle na morju).

Vpliv ima tudi na porabo energije (dodatno ogrevanje, osvetlitev prostorov), na kakovost zraka in pa na splošno počutje prebivalstva. Sivina (meglenega) dneva vpliva tudi na naše počutje, na nekatere bolj na druge manj.

Klik >>