Danes obeležujemo svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Najpogostejši vzrok za smrtne nezgode je bil v letu 2021 padec z višine

Mednarodna organizacija dela (MOD/ILO) je 28. april razglasila za svetovni dan varnosti in zdravja pri delu. Dan, ko se spominjamo vseh, ki so se pri svojem delu poškodovali, postali invalidi ali izgubili življenje.




V letu 2022 je svetovni dan namenjen krepitvi socialnega dialoga pri ustvarjanju pozitivne kulture varnosti in zdravja pri delu. Socialni dialog ne prispeva le k izboljšanju strategij na področju varnosti in zdravja pri delu, ampak je bistvenega pomena tudi za krepitev zavezanosti k zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu, kar omogoči njihovo hitrejše in učinkovitejše izvajanje. Ker se še naprej soočamo s svetovno zdravstveno krizo in s stalnimi tveganji na področju varnosti in zdravja pri delu, moramo strmeti k izgradnji močne kulture varnosti in zdravja na vseh ravneh. Na ravni delovnega mesta je močna kultura zagotavljanja varnosti in zdravja delavcev tista, v kateri tako vodstvo kot delavci cenijo in spodbujajo pravico do varnega in zdravega delovnega okolja in delovnih mest. Pozitivna kultura varnosti in zdravja pri delu temelji na vključevanju vseh deležnikov v nenehno izboljševanje delovnih pogojev. Povsod, kjer delavci izražajo zaskrbljenost glede možnih tveganj ali nevarnosti, pri tem pa delodajalci delujejo proaktivno in sodelujejo z delavci pri iskanju učinkovitih in trajnostnih rešitev, govorimo o delodajalcih z močno razvito kulturo varnosti in zdravja pri delu. Ta pa zahteva odprto komunikacijo in dialog, ki temelji na zaupanju in vzajemnem spoštovanju.

Vsako leto se na svetu pri opravljanju svojega dela pri delodajalcih težje ali lažje poškoduje preko 380 milijonov delavcev. V svetovnem merilu tudi vsako leto zaradi nezgod pri delu in bolezni povezanih z delom, umre 2,78 milijona delavcev. Po svetu vsak dan zaradi nezgod pri delu umre 7.600 delavcev oziroma se pripeti 1 smrtna nezgoda na delovnem mestu vsakih 11 sekund.

V Sloveniji so delodajalci v letu 2021 na inšpektorat prijavili 11.158 nezgod pri delu, kjer pa niso beležene nezgode, ki so se zgodile na poti na delo in z dela. Med prijavljenimi nezgodami je bilo zabeleženih 1.944 nezgod, ki so bile povezane s COVID-19. Če izvzamemo nezgode, katerih vzrok je bil koronavirus, lahko ugotovimo, da se je število prijavljenih nezgod na inšpektorat glede na leto 2020 povečalo za dobrih 9 %, kar pa je še vedno manj za 9 % glede na leto 2019, ko se še nismo srečevali s koronavirusom. V letu 2021 je bilo med prijavljenimi nezgodami 15 smrtnih nezgod, 8.657 lažjih nezgod, 527 težjih nezgod in 15 kolektivnih nezgod.

Ugotavljajo, da se vsako leto ponavljajo najpogostejši vzroki za nastanek nezgod pri delu. Tako je bila, če odmislimo SARS-CoV-2, v letu 2021, poglavitni vzrok za nezgode, v katerih so bili delavci težje ali lažje poškodovani, izguba nadzora nad delovanjem delovne opreme (stroji, ročno orodje, transportna sredstva in podobno), in to kar v 30,6 %. Vsako leto se največ nezgod zgodi v predelovalni dejavnosti in katerih je bilo na inšpektorat prijavljenih skoraj 39 %. V nezgodah pri delu pa so delavci največkrat utrpeli poškodbe prstov rok in to v kar 28 % primerov. Največ poškodovanih delavcev je bilo v starostni skupini od 35 do 44 let, kjer se je poškodoval vsak četrti delavec. V letu 2021 se je poškodovalo dobrih 28 % žensk in malo manj kot 72 % moških. Največ poškodovanih delavcev je bilo slovenskih državljanov (84, 5 %), zabeležene pa so bile tudi poškodbe delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije (11,1 %) in delavcev iz ostalih držav EU (2,8 %). Najpogosteje so bili poškodovani delavci, zaposleni za nedoločen čas.

Delodajalci so na inšpektorat v letu 2021 prijavili 15 smrtnih nezgod pri delu in so se zgodile na delovnem mestu ali v delovnem okolju med opravljanjem rednega dela ali na službeni poti. Vse smrtne nezgode so se zgodilo na lokacijah po Sloveniji.

Najpogostejši vzrok za smrtne nezgode je bil v letu 2021 padec z višine, in sicer v 4 primerih. Ti delavci so se smrtno poškodovali zaradi padca s strehe objekta, padca z odra višine 6,3 m, padca z vrha lestve višine 3 m in zaradi padca iz enega nivoja na 1,5 m nižji nivo strehe. V 2 primerih je bil vzrok smrtne nezgode prometna nezgoda, v 2 primerih je prišlo do porušitve objekta, kjer je enega delavca zasulo, drugega pa je stisnila ruševina ob izveden izkop. V kolektivni nezgodi, kjer sta bila smrtno poškodovana 2 delavca, je prišlo do prašne eksplozije. Vzrok 1 smrtne nezgode je bil premik tovornega vozila v času priklapljanja tovorne prikolice, v 1 primeru je delavec padel z gradbenega stroja, kateri ga je nato povozil. V 1 primeru je prišlo do padca tovornega vozila na delavca, ko je ta pod tovornim vozilom menjaval pnevmatiko, v 1 primeru se je delavec utopil, v 1 primeru pa je delavca po glavi udarila v stroj vpeta kovinska palica.

Največ smrtnih nezgod se je zgodilo v predelovalni dejavnosti, kjer so bile zabeležene 4 smrtne nezgode, ter v dejavnostih gradbeništva ter prometa in skladiščenja s po 3 zabeleženimi smrtnimi nezgodami. Največ smrtno poškodovanih delavcev je bilo starih med 50 in 59 let, in sicer 5. Najmlajši smrtno poškodovani delavec v letu 2021 je bil star 18 let, najstarejši pa 60 let. Največkrat so v letu 2021 prijavili smrtno nezgodo delavca delodajalci, kateri zaposlujejo od 20 do 49 delavcev, in sicer v 7 primerih. V letu 2021 so bili smrtno ponesrečeni samo predstavniki moškega spola in sicer 11 državljanov Republike Slovenije, 2 sta bila državljana Bosne in Hercegovine, 1 državljan Kosova in 1 državljan Hrvaške. Glede na zaposlitveni status je bilo 9 smrtno poškodovanih delavcev zaposlenih za nedoločen čas, 4 so bili zaposlen za določen čas, 2 smrtno ponesrečena pa sta opravljala delo preko drugačnih oblik zaposlitve (študentska napotnica, občasno delo upokojenca).

Za izboljšanje razmer in posledično zmanjšanja števila nezgod pri delu ter okvar zdravja je treba predvsem spremeniti odnos do samega področja varnega in zdravega dela. Treba se je zavedati, da ima vsaka poškodba, okvara zdravja, nastala poklicna bolezen ali smrt delavca močan vpliv tako na delo delodajalca kakor tudi na družino delavca. Delodajalci bi tako morali učinkoviteje in pogosteje izvajati notranji nadzor nad izvajanjem varnega dela s strani delavcev, delavci pa bi morali dosledno upoštevati ukrepe, pripravljene s strani stroke varnosti in zdravja pri delu. Še zlasti veliko pozornost je treba nameniti osveščanju in strokovni usposobljenosti delodajalcev in delavcev oziroma njihovim predstavnikov, vključno s strokovnimi delavci in organizacijami, ki delodajalcem nudijo strokovno pomoč s tega področja.