Danes obeležujemo svetovni dan Romov. Nataša Horvat: “V zadnjih desetletjih se tudi položaj romske skupnosti naglo spreminja”

Na današnji dan, natanko petdeset let nazaj, so predstavniki Romov iz štirinajstih držav, na prvem mednarodnem kongresu pripadnikov romske skupnosti v Londonu odprli številna, še danes aktualna vprašanja o pomenu romskega jezika, zgodovini romske skupnosti, življenju Romov, predvsem pa o njihovem položaju v širši družbeni skupnosti.




Romi po vsem svetu, tudi v Sloveniji, danes praznujejo svoj dan, ki je bil izbran na prvem svetovnem kongresu Romov leta 1971 v Londonu. Upoštevajoč zgodovinske zapise, sega zgodovina bivanja Romov na slovenskih tleh približno 500 let nazaj. Danes romska etnična manjšina predstavlja pomemben del slovenske družbe, saj s svojo kulturo in jezikom, skupaj z italijansko in madžarsko narodno manjšino, tvori temelj multikulturnosti v Republiki Sloveniji, še posebej pa je to opazno v našem kraju. Pomembno je poudariti, da nobena od 28 držav članic Evropske unije področja romske skupnosti nima urejene s posebnim zakonom, kot imamo to urejeno v Republiki Sloveniji. Romska skupnost je v večini preostalih držav obravnavana skupaj z drugimi manjšinami v skupnem manjšinskem zakonu, zato je lahko Slovenija pri tem jasen zgled ostalim državam.

Nataša Horvat, romska svetnica v občinskem svetu Občine Lendava ter romska aktivatorka na Ljudski univerzi Lendava: “V zadnjih desetletjih se tudi položaj romske skupnosti naglo spreminja”

“Kolesje sprememb poganjajo predvsem izobraženi Romi, ki vplivajo na mlajše generacije, saj so te začele razumeti pomen izobrazbe in jim znanje postaja vrednota, ki lahko odpre marsikatera vrata. Žal se veliko Romov še vedno srečuje z ovirami na različnih življenjskih področjih, vendar se skupnost krepi in postaja vedno bolj opolnomočena,” je za naš spletni portal zapisala Nataša Horvat. Vse manj je govora o romski problematiki, vedno več se govori o romski tematiki, vse manj se govori o osipništvu in nezaposljivosti Romov, vedno več je govora o šolanju in zaposlovanju slednjih. “Spremembe se dogajajo na vseh življenjskih področjih, zajemajo pa vedno večje število pripadnikov romske skupnosti,” še zapiše Horvatova.

Danes romska etnična manjšina predstavlja pomemben del slovenske družbe, saj s svojo kulturo in jezikom, skupaj z italijansko in madžarsko narodno manjšino, tvori skupnost prebivalcev Republike Slovenije. “Romi, ki jim je dana možnost sodelovanja, morajo težiti k sodelovanju med državnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi, slednje pa spodbujati, da bodo tudi v prihodnosti krepile sožitje med romskim in neromskim prebivalstvom. V vse aktivnosti, ki temeljijo na izboljšanju položaja romske skupnosti v Republiki Sloveniji, se mora aktivno vključevati tudi romska skupnost. Temeljno vodilo naj bodo sodelovanje in sprejemanje. Romski jezik, kultura in identiteta prispevajo k pestrosti slovenske družbe in pomembno vplivajo na multikulturnost in multietničnost naše države. Pomembno je, da se vsak človek počuti sprejetega, zato se je potrebno truditi pri vzpostavljanju in ohranjanju vezi med romskim in neromskim prebivalstvom. V vsakem od nas je vedno potrebno poiskati tisto najboljše. Če nam bo uspelo slednje, bomo tudi v prihodnje živeli v slogi in sožitju,” je še zapisala Horvatova.

Nataša Horvat

Narod brez države in brez uradno priznanega jezika

Romi, narod, ki kljub svoji številčnosti (v Evropi živi približno 10 milijonov pripadnikov) nima svoje države in ne uradno priznanega jezika, dveh najpomembnejših gradnikov narodove identitete in kulture, se je kljub marginalizaciji in življenju na samem robu družbe, ohranil dolga stoletja, saj se je o njihovi prisotnosti na evropskih tleh pisalo že v srednjem veku, a žal nikoli v pozitivni luči. Od vseh spregledani nomadi, ki so zaradi načina življenja in kopice otrok bili tarča stereotipov in predsodkov, nikoli niso bili sprejeti kot enakovredni člani družbe.

Bahtčasa Romale!