Danes obeležujemo Svetovni dan čebel!

Svetovni dan čebel obeležujemo 20. maja. Na ta dan se je leta 1734 rodil pionir sodobnega čebelarstva Anton Janša. Svetovni dan je posvečen čebelam in drugim opraševalcem, ki igrajo pomembno vlogi pri varnosti s prehransko preskrbo, njihova prisotnost pa je tudi pokazatelj stanja lokalnega okolja. Poleg tega je človek udomačil čebele za pridobivanje medu in drugih čebeljih pridelkov (na primer matični mleček, cvetni prah, čebelji vosek in propolis).




Leta 2014 je predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč dal pobudo, da bi Organizacija združenih narodov razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Država Slovenija je popolnoma enotno pobudo podprla in po zahtevnem triletnem delu je OZN 20. decembra 2017 sprejel resolucijo o 20. maju kot svetovnem dnevu čebel. Pobudo je leta 2015 v Južni Koreji soglasno podprla tudi svetovna čebelarska organizacija Apimondia.

Zakaj 20. maj? 20. maja se je rodil Anton Janša (1734–1773), slovenski čebelar, začetnik sodobnega čebelarstva in eden največjih strokovnjakov za čebele tistega časa. Janša je bil prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu in avstrijska cesarica Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju. Poznan je postal še pred svojo smrtjo leta 1773. Po letu 1775 so morali vsi državni čebelarski učitelji učiti čebelarstvo po njegovi vsebini in metodi poučevanja.

Tretjina svetovne hrane je odvisna od čebel, 70 odstotkov pa od čebel in ostalih opraševalcev. Torej – vsaka tretja žlica hrane, ki jo pojemo, je plod dela čebel. Treba se je zavedati, da so čebelje družine trenutno na višku svojega razvoja. V panjih je v eni čebelji družini do 70.000 čebel in poraba hrane je na čebeljo družino tudi do kilogram hrane na dan. In če čebele en teden ne vzletijo, v naravi ne najdejo ničesar, to pomeni, da čebelja družina v tem času potrebuje od pet do sedem kilogramov hrane, ki jo mora zagotoviti čebelar. Nadomestilo je v obliki sladkornega sirupa. V nasprotnem primeru bi čebele od lakote propadle.

Zgodil se je ogromen napredek v razmišljanju ljudi o pomenu čebel in drugih opraševalcev, pravijo čebelarji. Ljudje se danes zavedajo, da čebela ni samo žuželka, ki piči, ampak je kritični člen v verigi pridelave hrane, zato se tudi število pomorov čebel zmanjšuje. “Seveda pa nas čaka še ogromno dela. Doseči moramo, da se čebele razglasi za ogrožene, kajti samo takrat bomo lahko res rekli, da bodo sprejeti ukrepi, ki bodo zares zaščitili čebele in ostale opraševalce,” še pritrdijo poznavalci.

Po vsem svetu ugotavljajo, da imajo pri opraševanju izjemno vlogo tudi divji opraševalci, med njimi so posebej pomembne divje čebele, to so čmrlji in čebele samotarke. V Sloveniji smo do zdaj našli 564 vrst divjih čebel, med njimi 35 vrst čmrljev, kar glede na velikost države v primerjavi s podatki iz drugih držav kaže na razmeroma velik potencial.