Danes obeležujemo mednarodni dan žensk

Danes praznujemo dan žena. Gre za mednarodni dan žensk, ki ga praznujemo 8. marca. Praznuje se v številnih državah sveta od leta 1917. 8. marca tega leta so se namreč začeli protesti v Petrogradu (danes se imenuje St. Peterburg).





Dan žena ni na koledarju označen kot dela prost dan, a kljub temu ga praznujemo tako, da se ženskam podarijo ali vsaj namenijo lepe besede in majhne pozornosti. Včasih ženske v primerjavi z moškimi niso imele nekaterih pravic in so bile zelo zatirane. Ravno zaradi tega so nastali množični protesti in dan, ki ga imenujemo dan žena.

Dan žena pomeni praznovanje ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk. V začetku se je praznoval 19. marca, a so ga pozneje prestavili na 8. marec. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem (takrat še na 19. marec). Običaj, ki spremlja dan žena, je poklon cvetja ali kakšne druge pozornosti (čokolada, bombonjera, zavitek čaja, nakit, sveča, oblačilo, vstopnica za gledališče, kino in podobno). Gre za simbolno obdarovanje, ki pomeni, da si ženska zasluži spoštovanje in enakopravnost v primerjavi z moškim.

V začetku se je praznoval 19. marca na pobudo nemške feministke in socialistke Clara Zetkin, rojena Eissner. Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910.

V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena v komunizmu praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen. V zadnjih desetletjih ga tudi socialistke v drugih državah praznujejo 8. in ne več 19. marca.

Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917, saj so se na ta dan začeli protesti v Sankt Petersburgu, iz katerih je nastala komunistična Oktobrska revolucija.

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časnik Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala in sicer iz filozofije na graški univerzi. Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.

In ženske v Sloveniji danes?

Po zadnjih statističnih podatkih so Slovenke ob rojstvu prvega otroka stare 29,3 leta, leta 2015 je bilo 61 % vseh diplomantov žensk, povprečna starost žensk ob prvi zaposlitvi je bila 26,8 let, ob odselitvi od staršev 27,2 let in ob prvi poroki 29,7 let. Sredi leta 2015 je bilo denimo v Sloveniji 195 žensk starih 100 ali več let.

Splošno gledano je položaj žensk v Sloveniji na ravni države zadovoljiv. Na lestvici Svetovnega gospodarskega foruma, ki meri globalni indeks enakosti spolov, se Slovenija denimo uvršča na visoko osmo mesto med 144 državami. Ta indeks meri neenakosti med spoloma na štirih področjih: zdravje, izobraževanje, udeležba in priložnosti v gospodarstvu ter krepitev politične moči. Zlasti na slednjem je Slovenija naredila velik napredek.

Tudi v 2017 bo vlada nadaljevala z ukrepi za večjo enakost spolov. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti bo tako izvedlo projekt Aktivni.Vsi, katerega cilj je izboljšati integracijo načela enakosti spolov v lokalni skupnosti, izboljšati praktično znanje institucij na lokalnem nivoju in izboljšati ozaveščenost o pomenu dejavnega očetovstva in večje vključenosti moških v skrbstveno in gospodinjsko delo.

Slovenija namreč sodi med države z visoko stopnjo zaposlenosti žensk in visoko stopnjo zaposlenosti žensk s polnim delovnim časom. Dobro razvit sistem javnega otroškega varstva ter podpornih storitev staršem otrok prve triade osnovne šole sicer omogoča lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti (npr. jutranje varstvo, topli obroki v šolah, podaljšano bivanje).

Spoštovane ženske, pisateljica Olga Paušič vam ob vašem dnevu podarja dve svoji priložnostni pesmi:

ŽENSKA I.
Na tvoja pleča seda
grenkoba sveta
in tvoja beseda
redko seže do srca.
V tvojem naročju tiho ždi
up za izgubljene ljudi
in zdi se,
da komaj sopeš pod težo skrbi.

Oh, ženska, prestopi pragove,
preženi že vse te strahove,
izvij se iz stresa, ki te duši,
da komaj še dihaš te dni.

Časi so grenki in sivi,
a v vsej tej turobni temi,
ki včasih neznosna se zdi,
je vendar kanček modrine neba
in nekje se zate cvet smehlja
iz zmede drvečega sveta.
Imej se vendar rada,
saj si le človek – kot vsi,
ne moreš se prepoloviti,
raztrgati sanje, odmisliti JAZ,
saj prav ta JAZ je tvoj pravi obraz!

ŽENSKA II.

Cvet ti podarijo radi
in pravijo: »Diši že po pomladi!«
Pa srčki gredo te dni v promet,
še sladkarije rad kupuje svet.
Saj dan žena je, eden tistih dni,
ko vsak moški voščit hiti,
trgovcem pa se res oko iskri!
Ko mine dan daril, bahanja,
spoznaš, da to so le dejanja,
ki malo povedo,
kaj v resnici čuti kdo.
Kaj bi se torej z darili bahali!
Dovolj bi že bilo,
če topel pogled osreči oko,
če ti ljubi stisne rokό
in pove : »Naj bo med nama vedno takό!«

IMEJ KRASEN DAN ŽENA!