Danes obeležujemo mednarodni dan žensk

Danes obeležujemo dan žena. Gre za mednarodni dan žensk, ki ga praznujemo 8. marca. Praznuje se v številnih državah sveta od leta 1917. 8. marca tega leta so se namreč začeli protesti v Petrogradu (danes se imenuje St. Peterburg).




Dan žena ni na koledarju označen kot dela prost dan, a kljub temu ga praznujemo tako, da se ženskam podarijo ali vsaj namenijo lepe besede in majhne pozornosti. Včasih ženske v primerjavi z moškimi niso imele nekaterih pravic in so bile zelo zatirane. Ravno zaradi tega so nastali množični protesti in dan, ki ga imenujemo dan žena.

Dan žena pomeni praznovanje ekonomske, politične in socialne enakopravnosti žensk. V začetku se je praznoval 19. marca, a so ga pozneje prestavili na 8. marec. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Avstriji, Nemčiji, Švici in na Danskem (takrat še na 19. marec). Običaj, ki spremlja dan žena, je poklon cvetja ali kakšne druge pozornosti (čokolada, bombonjera, zavitek čaja, nakit, sveča, oblačilo, vstopnica za gledališče, kino in podobno). Gre za simbolno obdarovanje, ki pomeni, da si ženska zasluži spoštovanje in enakopravnost v primerjavi z moškim.

V začetku se je praznoval 19. marca na pobudo nemške feministke in socialistke Clara Zetkin, rojena Eissner. Za enakopravnost žensk se je začela bojevati leta 1889, medtem ko je pobudo za dan, posvečen vsem ženskam, dala na Drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910.

V državah sovjetskega bloka se je Dan delovnih žena v komunizmu praznoval 8. marca in je vedno imel velik pomen. V zadnjih desetletjih ga tudi socialistke v drugih državah praznujejo 8. in ne več 19. marca.

Mednarodni dan žensk se 8. marca praznuje od leta 1917, saj so se na ta dan začeli protesti v Sankt Petersburgu, iz katerih je nastala komunistična Oktobrska revolucija.

Tudi v Sloveniji so potekali boji za enakopravnost žensk, tako je že leta 1897 začel izhajati ženski časnik Slovenka, medtem ko je bilo prvo žensko društvo ustanovljeno leto kasneje. Pomembna je letnica 1906, ko je Marija Urbas kot prva Slovenka doktorirala in sicer iz filozofije na graški univerzi. Ženske so se že močno približale enakopravnosti s tem, ko je bila leta 1945 uzakonjena splošna volilna pravica. Leta 1974 je bilo zapisano v ustavo SFRJ določilo, da ima vsaka ženska svobodno odločanje o rojstvu otrok, tri leta kasneje pa je bila uzakonjena še pravica vsake ženske do umetne prekinitve nosečnosti iz drugih, ne le zaradi zdravstvenih razlogov. Leta 1989 je začel delovati prvi telefon v sili za pomoč ženskam in otrokom, ki so postali žrtev nasilja.

In ženske v Sloveniji danes?

Po zadnjih statističnih podatkih so Slovenke ob rojstvu prvega otroka stare 29,3 leta, leta 2015 je bilo 61 % vseh diplomantov žensk, povprečna starost žensk ob prvi zaposlitvi je bila 26,8 let, ob odselitvi od staršev 27,2 let in ob prvi poroki 29,7 let. Sredi leta 2015 je bilo denimo v Sloveniji 195 žensk starih 100 ali več let.

Splošno gledano je položaj žensk v Sloveniji na ravni države zadovoljiv. Na lestvici Svetovnega gospodarskega foruma, ki meri globalni indeks enakosti spolov, se Slovenija denimo uvršča na visoko osmo mesto med 144 državami. Ta indeks meri neenakosti med spoloma na štirih področjih: zdravje, izobraževanje, udeležba in priložnosti v gospodarstvu ter krepitev politične moči. Zlasti na slednjem je Slovenija naredila velik napredek.

Slovenija namreč sodi med države z visoko stopnjo zaposlenosti žensk in visoko stopnjo zaposlenosti žensk s polnim delovnim časom. Dobro razvit sistem javnega otroškega varstva ter podpornih storitev staršem otrok prve triade osnovne šole sicer omogoča lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti (npr. jutranje varstvo, topli obroki v šolah, podaljšano bivanje).