Danes obeležujemo dan reformacije, ki je državni praznik

Ob današnjem dnevu reformacije, ki je v Sloveniji državni praznik in dela prost dan, obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. V času reformacije, ki se je začela v Nemčiji, smo namreč Slovenci dobili prvo knjigo v maternem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh − Katekizem, ki ga je leta 1550 napisal Primož Trubar.




Letos mineva 500 let, kar je Martin Luter na vrata cerkve v Wittenbergu pribil 95. tez proti odpustkom, s čimer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih in pokori. Ta dogodek velja za začetek obdobja reformacije v Zahodni Evropi, ki se je iz Nemčije hitro razširila v druge dežele. Danes vemo, da je gibanje, ki ga je s svojim dejanjem sprožil Martin Luther, daleč preseglo okvire prenove vere in Cerkve, saj je prineslo tudi revolucionarne spremembe v družbenem in kulturnem življenju Evrope in širše.

Reformacija je med drugim pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih. V središču protestantizma je bila sicer božja beseda, a le-ta zapisana v jeziku, ki je bil ljudem blizu, ki so ga razumeli in govorili. S prevodom Biblije v splošno razumljivo nemščino in po Luthrovem zgledu tudi v druge jezike, pa je božja beseda postala dostopna vsakomur, ki je znal brati. S tem so se odprla vrata splošnemu izobraževanju, s katerim se je povečala pismenost celotne populacije.

Tudi slovenski jezik pri tem ni bil izjema, saj v tistem času med drugim izideta prva knjiga v slovenščini ter prvi celovit prevod Svetega pisma. Primož Trubar, ki je protestantsko misel prinesel v naše kraje, s prvo tiskano knjigo ni samo postavil temelje slovenske književnosti in slovenskega knjižnega jezika, ampak je obudil in okrepil slovensko narodno zavest, hkrati pa zagotovil trden temelj naslednjim generacijam, saj se je slovenščina ohranila skozi stoletja, kljub temu da nismo imeli ne lastne države. Hkrati pa so slovenski protestanti zanetili tudi kal politične volje za kulturno, kasneje pa tudi za politično samostojnost.

Protestantizem pa Slovencem ni dal samo samozavesti, da so eno ljudstvo, ki govori en jezik in ustvarja povsem samosvojo kulturo, zapustil nam je tudi nekaj vrednot, ki so značilno protestantske in ki so bile v času slovenskega osamosvajanja še posebej pomembne in spodbudne. Zato je pravzaprav samoumevno, da smo Slovenci tako rekoč neposredno po osamosvojitvi odločili razglasiti dan reformacije za praznik in mu namenili dela prost dan, da bi se vedno znova spominjali in zavedali, koliko dolgujemo temu pomembnemu zgodovinskemu prevratu.

Svetovni počastitvi te častite obletnice se je letos pridružila tudi Slovenija. Vlada Republike Slovenije je v počastitev 500. obletnice začetka prelomnega reformacijskega gibanja leto 2017 razglasila za leto reformacije.