Danes je pustna sobota. Bi radi pust spoznali še drugače? SURS je pripravil nekaj statističnih podatkov o tem zabavnem prazniku!

Pred prihajajočim torkom, ko bo pust tudi dejansko, je še današnja pustna sobota. Statistični urad RS je postregel z zanimivo statistiko, tako, da boste pust lahko spoznali še drugače.




Nemalo priimkov prebivalcev Slovenije lahko, ko jih zapisane vidimo prvič, povežemo s pustom. V Sloveniji je bilo 1. januarja 2020 308 prebivalcev s priimkom Kurent, 354 s priimkom Pust, 36 s priimkom Krof in 8 s priimkom Šema. Čeprav so kurenti doma na Ptuju, ki je del podravske statistične regije, pa je na omenjeni datum večina Kurentov prebivala v osrednjeslovenski statistični regiji (57 % od vseh Kurentov v Sloveniji). V podravski statistični regiji jih je bilo samo 10.

Glavno dogajanje ob pustu je skoncentrirano na čas od debelega četrtka do pepelnične srede. Glavni pustni praznik je pustni torek, ki bo letos 16. februarja. Še posebno veselo bo na ta dan pri 5.745 prebivalcih Slovenije, ker bodo praznovali tudi svoj rojstni dan!  Marsikdo se pustovanja veseli tudi zaradi pustnih dobrot, ki jih v pustnem času ne zmanjka. Najbolj znana pustna dobrota so prav gotovo pustni krofi. Koliko nas bi stalo, če bi sestavine zanje kupili v trgovini in to ocvrto dobroto pripravili kar doma?

V 2020 smo za sestavine, potrebne za pripravo pustnih krofov, odšteli povprečno:

  • pšenična moka (kg) 0,72 EUR
  • trajno polnomastno mleko (l) 0,77 EUR
  • 10 kosov jajc 1,80 EUR
  • jedilno olje (l) 1,39 EUR
  • beli sladkor (kg) 0,86 EUR
  • džem (kg) 6,17 EUR
  • kuhinjska sol (kg) 0,80 EUR
  • limone (kg) 2,03 EUR

Od januarja do novembra 2020 smo v Slovenijo uvozili za skoraj 6 milijonov EUR prazničnih, karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo (vključno s čarovniškimi triki in podobnim), izvozili pa smo jih za nekaj več kot 1,3 milijona. Glavna trgovinska partnerica Slovenije za tovrstne artikle je bila Italija: iz te države smo namreč uvozili 22 % celotnega uvoza tovrstnih izdelkov, izvozili v omenjeno državo pa 42 % celotnega izvoza tovrstnih izdelkov. Vrednost uvoza karnevalskih in drugih izdelkov za razvedrilo (vključno s čarovniškimi triki in podobnim) je v vseh letih od 2000 naprej močno presegala vrednost izvoza.

Pustno dogajanje se zaključi s pepelnično sredo, ko se za kristjane začenja 40-dnevi post, čas priprave na veliko noč. V tem času se omejujejo med drugim tudi pri uživanju hrane, zlasti mesa. Zato nekaj statistike o mesu:

  • Prebivalec Slovenije je v 2019 porabil za prehrano 91 kg mesa, največ od tega svinjskega, najmanj pa konjskega.
  • Stopnja samooskrbe s svežim mesom (in predelanimi mesnimi proizvodi) je bila v letu 2019 81-odstotna. Od leta 2000 do 2019 ni bila nikoli 100-odstotna.
  • Najbolj samooskrbni smo pri konjskem, perutninskem in govejem mesu (omenjene vrste mesa izvažamo), najmanj pa pri svinjskem.
  • Za kilogram govejega mesa s kostjo smo v 2020 v povprečju odšteli 6,27 EUR, za kilogram svinjskega mesa brez kosti 5,82 EUR, za kilogram piščančjega mesa brez kosti pa 7,92 EUR.