Dan žil obeležili tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota

Združenje za žilne bolezni pri Slovenskem zdravniškem društvu v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja je letos že šesto leto organiziralo Dan žil. Namen akcije, ki je letos potekala 13. marca na številnih lokacijah po Sloveniji, je osveščanje javnosti o pomenu periferne arterijske bolezni. Akciji so se pridružili tudi v murskosoboški bolnišnici.




Periferna arterijska bolezen predstavlja še en obraz ateroskleroze, bolezni, ki povzroča zamašene žile v telesu. Periferno arterijsko bolezen ima vsak šesti prebivalec Slovenije, starejši od 55 let. Pri tej bolezni se na steno ožilja spodnjih okončin nalagajo maščobne obloge, kar zmanjšuje pretok krvi in lahko v najhujših oblikah bolezni privede celo do odmrtja tkiva (gangrene) in amputacije uda. Obloge pa se nalagajo tudi v žilah srca in možganov, kar lahko privede do usodnih zapletov kot sta srčni infarkt ali možganska kap.

Najpomembnejši dejavniki tveganja za razvoj periferne arterijske bolezni na katere lahko vplivamo so kajenje, sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak in povišane vrednosti holesterola v krvi. Ker velika večina bolnikov zaradi bolezni nima težav dokler ne pride do resnih zapletov, je bistvenega pomena pravočasna postavitev diagnoze ter preventivno delovanje v smeri zmanjševanja dejavnikov tveganja tako s spremembo življenjskega sloga in navad kot tudi z uporabo zdravil.

Hitra, enostavna in neboleča metoda za ugotavljanje stanja arterijske prekrvavitve nog je meritev gleženjskega indeksa, ki jo lahko opravite pri svojem zdravniku.

Stojnico v murskosoboški bolnišnici so v avli kirurškega bloka pripravili v sodelovanju kardiološkega odseka Internega oddelka in odseka za žilno kirurgijo Kirurškega oddelka minulo sredo med 8. in 13. uro. Na stojnici so merili gleženjski indeks, krvni tlak, krvni sladkor ter opravljali svetovanje glede dejavnikov tveganja za aterosklerozo.