Daljnovod Cirkovce – Pince: Gradnja se bo pričela čez dober mesec, izvajalca del sta hrvaško in slovensko podjetje

Največja naložba družbe ELES v elektroenergetski sistem Slovenije v prihajajočem petletnem obdobju je izgradnja daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce – Pince, katerega dokončanje je predvideno do konca leta 2021. Gradnja daljnovoda, ki bo povezal elektroenergetski sistem Slovenije in Madžarske se bo, kot kaže, predvidoma pričela čez dober mesec dni, v konzorciju pa ga bosta gradila slovensko in hrvaško podjetje.




“Javno naročilo »Izgradnja DV 2×400 kV Cirkovce-Pince –  izvedba gradbenih del, dobava in montaža jeklenih konstrukcij ter izvedba elektromontažnih del« je bilo oddano konzorciju podjetij Dalekovod d.o.o. in C&G d.o.o.,” so na kratko sporočili iz družbe ELES. Daljnovod Cirkovce – Pince bi naj predvidoma bil postavljen do konca leta 2021, priprave na gradnjo pa potekajo že približno dvanajst let. Madžarski del daljnovoda, od državne meje do Héviza je sicer končan že dobrih 13 let, omenjena naložba pa je trenutno največja naložba družbe ELES v elektroenergetski sistem Slovenije. Postavitev daljnovoda bo stala 120 milijonov evrov.

“Daljnovod bo omogočil izpolnjevanje glavnega straškega cilja družbe ELES, s katerim se bo ustvarila in povečala čezmejna prenosna zmogljivost s sosednjo Madžarsko, prav tako pa je z investicijo mogoče pričakovati povečanje možnosti uvoza električne energije iz sosednjih držav in vzpostavitev dodatne konkurence na trgu sistemskih storitev, zaradi česar se večji del dejavnosti namenja realizaciji tega projekta. Projekt bo izboljšal zanesljivost napajanja odjema v Sloveniji v primeru izpadov večjih proizvodnih objektov ali drugih nepredvidenih dogodkov ter omogočil višjo zanesljivost obratovanja prenosnega sistema Slovenije kot tudi okoliške regije,” so sporočili iz ELES-a.

Dober kilometer po hrvaškem ozemlju

Del daljnovoda, katerega dolžina znaša 2 kilometra, bi potoval med naseljema Hotiza in Kapca tudi po hrvaškem ozemlju. Čeprav takšna rešitev sprva ni bila v igri, saj gre za pomembno infrastrukturo, ki ne more biti speljana čez sosednjo državo, pa je takšna rešitev edina sprejemljiva, saj so krajani Gaberja temu odločno nasprotovali in predlagali rešitev, da ga speljejo pod zemljo. To pa ni bilo po godu investitorju. Dober kilometer daljnovoda bo tako gradila Hrvaška in lastnikom zemljišč prav tako slednja tudi plačala odškodnino.