Boljša prihodnost srčnih bolnikov: V murskosoboški bolnišnici začeli izvajati intenzivno srčno diagnostiko-koronarografijo

Po obeh univerzitetnih kliničnih centrih, v Ljubljani in Mariboru, ter treh interventnih centrih, brez stalne pripravljenosti ekipe, v Celju, Izoli, Novem mestu in Šempetru, so sedaj tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota začeli izvajati invazivno srčno diagnostiko.




Nov program je pomembna pridobitev za bolnišnico in pomurske paciente. Sprva bodo v murskosoboški bolnišnici program invazivne srčne diagnostike (koronarografije, katetrizacije levega srca in perkutane intervencije na koronarnem žilju) izvajali enkrat do dvakrat tedensko z izkušenim timom zdravnikov, pod vodstvom prof. dr. Mitje Lainščaka. Prve posege je v pomurski regijski bolnišnici je izvedel mag. Ivica Nikolajević. Letos načrtujejo opraviti vsaj 100 preiskav, čim prej pa želijo zagotoviti izvedbo večini hospitaliziranih bolnikov z akutnim infarktom srca. Za potrebe interventne kardiologije načrtujejo izgradnjo novih prostorov in nakup novega angiografa, saj tovrstne preiskave letno potrebuje vsaj 800 bolnikov iz Pomurja.

Koronarografija je ključna invazivna kardiološka preiskava, ki omogoča pregled koronarnega žilja. Pri preiskavi vstopijo v stegensko ali radialno arterijo in nato s katetrom do ustja koronarne žile. Koronarno anatomijo in morfologijo si nato prikažejo s pomočjo kontrastnega sredstva ter ocenijo prisotnost ter obseg koronarne bolezni. Glede na izvid in klinično pomembnost spremembe (zapora, zožitev) ter stanje bolnika je nato možna perkutana koronarna intervencija (PCI), ob čemer v veliki večini primerov vstavijo žilno opornico (stent). Če je bolezen nedostopna perkutani intervenciji ali če gre za oceno koronarnega žilja v okvirju bolezni zaklopk, bolnika napotijo na operativni poseg. Do sedaj so pomurski bolniki morali za koronarografski poseg v enega izmed šestih interventnih kardioloških centrov, vendar je od teh 24-urna pripravljenost ekipe za tovrstni poseg le v obeh kliničnih centrih – UKC Ljubljana in UKC Maribor. Za pomurske paciente je izvajanje invazivne srčne diagnostike v regijski bolnišnici pomembna pridobitev, saj ima pomurska regija najvišjo pogostost ter umrljivost (tudi prezgodnjo) zaradi bolezni srca in žilja v Sloveniji.

Koronarografija je sicer rentgenska diagnostična metoda, s katero prikažemo koronarne (srčne) arterije s kontrastnim sredstvom. Preiskava lahko natančno pokaže mesto in razsežnost aterosklerotičnih oblog, ki postopno ožijo svetlino srčnih žil. Pomembna ovira v pretoku krvi nastane, ko je svetlina žile zmanjšana za najmanj 70 %. Namen koronarografije je ugotovitev zapore in zožitve koronarnih (srčnih) arterij, ki nastanejo kot posledica ateroskleroze. Ateroskleroza je bolezen arterij, ki se začne že v otroštvu, posledice pa se pojavljajo po več desetletjih. Na notranji strani žilne stene se odlagajo maščobe (holesterol) in sčasoma nastane aterosklerotična leha, v katero se odlaga kalcij. Na tako spremenjeno steno se lepijo trombociti in nastane strdek, ki zamaši žilo. Arterije postanejo trde in neelastične. Z zožitvijo pride do slabše prekrvitve in oskrbe s kisikom in hranljivimi snovmi. To se lahko dogaja na mnogih mestih ali na posameznih žilah. Če so prizadete žile v srcu, govorimo o ishemični bolezni srca. Poznavanje mesta in stopnje zapore je nujno potrebno pred revaskularizacijskim posegom – bodisi kateterskim bodisi kirurškim.