Bo evropska Amazonka presahnila?

Podobno kot vsako zimo, ko ni dežja in taljenja snega, je nivo vode v reki Muri tudi letos dokaj nizek. Tako je v torek, 18. januarja bila višina vode v Muri pri objektu Vodnega gospodarstva Drava, v Gornji Radgoni 70 centimetrov. Ob tem je znašal pretok vode v Muri 65 kubičnih metrov na sekundo. Temperatura vode je znašala 2,5 stopinje Celzija, za primerjavo, istočasno je temperatura Jadranskega morja pri Kopru bila 9,1 stopinja Celzija.




Reka Mura izvira v Nizkih turah v Avstriji in se izliva v Dravo pri Legradu na Hrvaškem. Dolga je 444 kilometrov. Danes je večji del reke speljan v stalno strugo, a kljub temu je še vedno moč najti ob reki Muri različne vrste rastlinskega in živalskega sveta, oziroma vrste, ki so ponekod zaradi uničujočega vpliva človeka na okolje že povsem izginile. Reka Mura velja med ljubitelji narave za nekaj posebnega, mističnega in eksotičnega. Pregovor pravi, da je reka Mura vabljiva reka, da se najprej hodi k njej, potem pa se jo nese s seboj.

Iz podatkov iz prejšnjih let izhaja, da je bila v začetku marca 2005, višina vode v Muri v Gornji Radgoni na lokaciji, kjer se meri višina, le 67 centimetrov. Okrog 22. avgusta istega leta pa je bila višina vode v Muri kar 479 centimetrov. Pretok vode v Muri je takrat znašal kar 1.382 kubičnih metrov na sekundo. V obdobju 1981-2010 je bil v Gornji Radgoni povprečni pretok Mure 154,8 kubičnih metrov na sekundo, v istem obdobju so najmanjši pretok izmerili 14. decembra leta 1989, ko je ta znašal le 40,5 kubičnih metrov na sekundo.

Vodotok reke Mure je kljub sedanjemu nizkemu nivoju hiter in tako ne kaže, da bi prišlo do njene zamrznitve. Starejši ljudje pravijo, da je bila reka Mura v zimi leta 1929 tako zamrznjena, da je bilo moč po ledu prečkati reko. Ena najhujših poplav Mure je bila 11. in 12. novembra 1925. Hude poplave so bile ob Muri še avgusta 1926, avgusta 1938, med 13. – 17. julijem 1972 in nazadnje avgusta 2005. Pričakovati je, da reka Mura ne bo več poplavljala, saj je bil v lanskem letu dokončno izgrajen zvišan nasip za obrambo pred poplavami, tako na našem območju, kakor tudi na nekaterih območjih Prekmurja.

V preteklosti je bila Mura precej onesnažena zaradi komunalnih in industrijskih odpadnih vod ter intenzivnega kmetijstva. Zaradi dolgoletne onesnaženosti se je povsem spremenila tudi ribja favna v reki, ki je nekoč slovela kot zelo bogata z ribami. V njej je nekoč živelo več kot 50 ribjih vrst. Pozneje se je stanje reke bistveno izboljšalo, tako da je Mura zdaj vsaj v slovenskem delu v dobrem kemijskem ter dobrem do zmernem ekološkem stanju.

V precejšnji meri se je obnovil tudi ribji živelj, težave s pomanjkanjem življenjskega prostora pa imajo ribe, ki so vezane na stranske rokave in mrtvice, saj je teh zaradi poglabljanja glavne struge vse manj. Na avstrijskem delu Mure deluje 22 hidroelektrarn z instalirano močjo več kot 10 MW. Večina elektrarn je pretočnega tipa, njihovi zadrževalni bazeni pa imajo le majhne zmogljivosti. Izjema je prva hidroelektrarna Hintermuhr v zgornjem toku Mure, ki je akumulacijsko-črpalna hidroelektrarna. Na območju Slovenije pa na Muri zaenkrat še ni nobene elektrarne.