Arso objavil poročilo o izraziti vremenski fronti z ohladitvijo

Jugovzhod Evrope je bil 12. in 13. julija preplavljen z vročim subtropskih zrakom, velik del zahodne in severne Evrope pa je bil pod vplivom hladnejšega in vlažnega atlantskega zraka. Meja med obema zračnima masama je 13. julija sredi dneva potekala prek območja Alp.





Hladna fronta se je počasi pomikala proti Sloveniji, že pred njenim prehodom v prvi polovici noči na četrtek, 14. julij, so 13. julija popoldne zaradi povečane labilnosti ozračja nastajale dokaj močne predfrontalne nevihte, tudi s točo. V višinah so prevladovali jugozahodni zračni tokovi, pri tleh pa se je veter zaradi nastanka plitkega ciklona nad severno Italijo in severnim Jadranom že obračal na vzhodno smer. Ob prehodu hladne fronte so zvečer in v prvem delu noči marsikje po Sloveniji nastajala krajevna neurja, predvsem z močnimi nalivi in močnim nevihtnim pišem.

Pred prehodom hladne fronte je bilo 13. julija čez dan v večjem delu Slovenije še zelo toplo in deloma sončno, po nižinah južne polovice Slovenije je bila najvišja temperatura zraka okoli 30 °C. Sever države je ohladitev zajela čez dan (na primer v Mursko Soboti ob 17. uri), na jugu pa se je ohladilo v noči na četrtek 14. julija. V jutranjih in dopoldanskih urah 13. julija je bilo v večini Slovenije še suho, le na severozahodu so nastajale plohe in nevihte. Od zgodnjega popoldneva so se padavine začele pojavljati tudi drugod v severni polovici države. Marsikje so nastajale močnejše nevihte z močnimi nalivi, točo in močnimi sunki vetra. Višinski jugozahodnik je nevihte dokaj hitro nosil proti vzhodu ali severovzhodu. Proti polnoči je večje padavinsko območje z nevihtami od jugozahoda doseglo zahodno, nato še osrednjo in vzhodno Slovenijo. V drugi polovici noči na četrtek 14. julija se je vremensko dogajanje počasi umirilo in dež je od zahoda ponehal. Zaradi labilnega ozračja pa so 14. julija čez dan zlasti na zahodu in jugu še nastajale plohe in nevihte, ki pa niso povzročile gmotne škode.

Višina padavin

Največ padavin, tudi nad 50 mm, je bilo na severu države in na nekaterih manjših območjih drugod po Sloveniji (slika 18). Drugod je bilo padavin mnogo manj, marsikje pod 15 mm. Glavnina padavin je padla v nalivih (sliki 19 in 20). Na nekaterih merilnih mestih, zlasti ob severni meji, smo zabeležili izrazito močne nalive, v 10 ali 15 minutah je padlo tudi več kot 20 mm dežja (preglednica 1). Ponekod je v približno polovici dneva padlo okoli 80 mm padavin, kar je na primer na Goričkem (Sotinski breg) zelo redek pojav.

Zemljevid gmotne škode

gmotna-skoda