Ostalo

Arheološka najdišča v naši občini. Jih poznate?

Najbrž veste, da je območje lendavske občine bogato z arheološkimi najdišči. Ta kažejo na dejstvo, da je naše območje že pred mnogimi stoletji bila pomembna točka in dokaj obljudeno območje, kar je še enkrat več bilo dokazano tudi pred dnevi.Mi smo za vas izbrskali območja, kjer so bili najdeni pomembni arheološki ostanki.




Čentiba – Zatak

Arheološke raziskave, ki so bile opravljene na polju Zatak, južno od Čentibe, kažejo na bogato tradicijo poselitve tega prostora. Odkriti so bili ostanki naselbin iz različnih preteklih obdobij (starejša železna doba, mlajša železna doba, rimska doba, srednji vek). Na skrajnem jugozahodnem delu območja so izpričani ostanki kulturno neopredeljenega gomilnega grobišča. Še leta 1991 je bila v terenu prepoznana posamična, zaradi oranja možno sploščena gomila, s premerom 15 metrov in višino 0,5 metra. Oranje je sicer poškodovalo vrhnje dele gomil, pod površino pa še vedno predvidevamo ohranjene ostanke grobnih konstrukcij. Na ledini Zatak imamo opravka s kompleksnim multiperiodnim arheološkim najdiščem, katerega ohranitev je pomembna za razumevanje kulturnega razvoja širšega prostora.

Dolga vas – Arheološko najdišče Gornje njive

Na ravninskem predelu pod obronki Dolgovaških goric, v trikotniku Kobiljanskega in Bukovniškega potoka, se nahaja večdobno arheološko najdišče, odkrito in delno raziskano pred gradnjo lendavske obvoznice v letih 1997/98 in nato še pred gradnjo AC Beltinci – Lendava leta 2006. Na najdišču so bili odkriti naselbinski ostanki iz bronaste in rimske dobe ter iz visokega in poznega srednjega veka, kar priča o izjemnem pomenu, ki ga je imel ta prostor v različnih časovnih obdobjih, zaradi česar ga je potrebno ohraniti nedotaknjenega za nadaljnje raziskave.

Dolga vas – Eneolitska naselbina

Pri kopanju jame za stanovanjsko hišo je bila na globini 50 cm najdena kamnita sekira. Tovrstno kamnito orodje je priča o obdobju najstarejše poselitve tega prostora, mlajši kameni ali bakreni dobi. Najdišče predstavlja dragoceni vir podatkov o najzgodnejši poselitvi obronkov Dolgovaških goric.

Dolina pri Lendavi – Eneolitska naselbina

Na nekoliko zvišanem manjšem platoju za hišo sta bili pri izkopu za apneno jamo odkriti dve kamniti sekiri, ki jih lahko povežemo z najzgodnejšo poselitvijo Doline pri Lendavi. Najdba je pomembna za razumevanje poselitve širšega prostora v obdobju mlajše kamene in bakrene dobe.

Dolga vas – Rimskodoba naselbina

Na poljih in ob robu gozda severno od vasi ob cesti proti državni meji so ostaline rimskodobne naselbine in ceste Poetovio-Savaria. Domnevno gre za obcestno postajo Halicanum, izpričano v pisnih virih. Povezava pisnega vira z materialnimi viri je izjemnega pomena za razumevanje organizacije tega prostora v rimskem obdobju. Pri arheoloških raziskavah so bile odkrite naselbinske ostaline, ki pričajo o poselitvi od 1. stoletja do poznega rimskega obdobja, pa tudi v zgodnjem srednjem veku.

Dolgovaške Gorice – Eneolitska naselbina

Pri rigolanju v vinogradu sta bili odkriti dve kamniti sekiri, ki jih lahko povežemo z najzgodnejšo poselitvijo Dolgovaških goric. Najdba je pomembna za razumevanje poselitve širšega prostora v obdobju mlajše kamene in bakrene dobe.

Dolnji Lakoš – Bronastodobna naselbina Oloris

Na poljih z ledinskim imenom Oloris, okrog 500 metrov severno od vasi se nahajajo ostaline naselbine iz mlajše bronaste dobe. Naselbina se nahaja znotraj enega od okljukov potoka Črnec. Dobro ohranjena, mestoma do 50 cm debela kulturna plast z bogatimi drobnimi najdbami, je zakladnica podatkov za preučevanje tega obdobja v širšem prostoru.

Gaberje – Gomila

V gozdu severno od potoka Libenica se nahaja popolnoma ohranjena gomila, premera 15 metrov in višine 1,5 metra. Gomila je neraziskana in časovno neopredeljena ter predstavlja pomemben prostorski marker pretekle kulturne krajine.

Gaberje – Trasa rimske ceste

Med Kapco in Gaberjem so na polju vidni sledovi rimske ceste, ki poteka v smeri JZ-SV. Cesta je ohranjena kot nekaj metrov širok pas proda, prepoznavna pa je tudi na zračnih posnetkih v obliki vegetacijskega znaka. Cesta je pomembna za razumevanje cestne mreže v rimskem obdobju pri nas.

Gaberje – Prazgodovinska naselbina

Na rahlo vzvišenem terenu z ledinskim imenom Pašnik, severno od vasi, je bila s sondiranjem ugotovljena prazgodovinska naselbinska plast. Varovanje naselbine je pomembno zaradi znanstvenega pomena, ki ga preučevanje ostalin predstavlja za razumevanje prazgodovinske poselitve Prekmurja.

Hotiza – Arheološko najdišče Gosposko

Na travniku zahodno od Hotize se nahaja vzpetina v izmeri 42×52 metrov in višine 2 metra. Z arheološkim sondiranjem je bilo ugotovljeno, da gre za naselbino tipa tell, ki jo na podlagi drobnega arheološkega gradiva uvrščamo v bronasto dobo. Tovrstne naselbine so v Sloveniji izredna redkost, s čimer predstavlja enega pomembnejših prostorskih markerjev prazgodovinske kulturne krajine širšega območja in izjemno zakladnico podatkov za razumevanje bronastodobne poselitve severovzhodne Slovenije.

Lendava – Eneolitska naselbina Kapitan Domb

Na ledini Kapitan Domb zahodno od Lendave so bili z arheološkim sondiranjem ugotovili prazgodovinske naselbinske ostanke. Na podlagi drobnega gradiva, ugotovljenega v arheološki kulturni plasti, naselbino časovno uvrščamo v bakreno dobo (eneolitik). Ohranitev naselbine je pomembna za znanstveno proučevanje poselitve Prekmurja v bronasti dobi.

Lendava – Eneolitska naselbina Gabor Kert

Na ledini Gabor Kert zahodno od Lendave in južno od potoka Črnec so na rahlo zvišanem platoju velikosti 200 x 300 metrov z arheološkim sondiranjem ugotovili prazgodovinske naselbinske ostanke. Na podlagi drobnega gradiva, ugotovljenega v arheološki kulturni plasti, naselbino časovno uvrščamo v bronasto dobo. Ohranitev naselbine je pomembna za znanstveno proučevanje poselitve Prekmurja v bronasti dobi.

Pince – Prazgodovinska naselbina Pod Grunti

Na izteku blagega pobočja Lendavskih goric južno od vasi Pince se nahaja multiperiodno arheološko najdišče, ki je bilo delno raziskano v letih 2005 in 2007 pred gradnjo avtoceste. Med raziskavo so bili odkriti naselbinski ostanki iz bronaste dobe, rimske dobe in srednjega veka. Ohranitev arheološkega najdišča je pomembna za znanstveno proučevanje preteklih kulturnih krajin Prekmurja.

Trimlini – Arheološko najdišče Ivankovci

Zahodno od rafinerije nafte se nahaja multiperiodno arheološko najdišče, ki je bilo delno raziskano leta 2005 pred gradnjo avtoceste. Med raziskavo so bili odkriti naselbinski ostanki, ki jih na podlagi drobnega gradiva uvrščamo v bakrene dobo, bronasto dobo, železno dobo, rimsko dobo in srednji vek. Odkrite srednjeveške naselbinske ostanke lahko pripišemo vasi Ivankovci, ki se omenja v srednjeveških pisnih virih, spomin nanjo pa je v prostoru ohranjen z ledinskim imenom Ivankovci, ki ga nosi obravnavani prostor. Ohranitev arheološkega najdišča je pomembna za znanstveno proučevanje preteklih kulturnih krajin Prekmurja. V strokovni literaturi se arheološko najdišče omenja tudi pod imenom Pri Muri.

Trimlini – Neolitska naselbina

Za hišo Trimlini 55 je bila ob podiranju hrasta najdena okrogla prevrtana kamnita sekira. Arheološko sondiranje je pokazalo prisotnost arheoloških ostalin tik pod travno rušo, za katere pa ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti časovne povezanosti z najdeno kamnito sekiro. Ohranitev arheološkega najdišča je pomembna za znanstveno proučevanje najstarejše poselitve Prekmurja.