Arbitraža: Hotiza, Mirišče, ali nikogaršnja zemlja?

8.2.2000: “Na levem bregu Mure, Hrvati spet aretirali dva Slovenca.” 16.12.2006: “Slovenija na sporno območje ob Hotizi poslala posebno enoto Policije.” … Leta obračunavanj, zdrah in napetosti. 29.6.2017 bo v popoldanskih urah objavljena razsodba arbitražnega sodišča, ki se tiče tudi Hotize, predvsem zaselka Mirišče in Razkrižja.




Nedoločena meja ne greni življenja zgolj prebivalcem na Primorskem in še kje, temveč tudi ob Muri, na Hotizi, predvsem v zaselku Mirišče. Ker je Mura čez desetletja in stoletja spreminjala tok, je nekaj hrvaškega katastra pristalo v Sloveniji in nekaj slovenskega na Hrvaškem. Najbolj očitno je to seveda kot že rečeno na Hotizi, kjer je denimo leta 2006 izbruhnil en izmed hujših incidentov med državama, Slovenija pa je takrat na območje poslala posebno policijsko enoto. 13. septembra leta 2006 je, spomnimo, hrvaška policija na levem bregu reke Mure, prijela 11 slovenskih novinarjev.

V zaselku Mirišče je nekoč živelo 30 oseb, danes jih živi le osem. Uradno se kraj imenuje Brezovec – del, a se krajani s tem niso strinjali in postavili svojo tablo, Mirišče. “Mi smo bili in smo Slovenci,” je jasnih teh osem krajanov, ki v omenjenem zaselku še vztrajajo. Nezaupljivi so in naveličani, ker so si politiki tu leta in leta zgolj in samo podajali kljuko. Krajani pravijo, da so šolo obiskovali v Slovenij. “Vsi so nas imeli za Slovence in nikoli ni nihče niti pomislil, da so Hrvati ali da prihajajo iz hrvaškega ozemlja, ali da bi to kadar koli bilo kaj spornega.”

“Že naši pra-pra dedki so vedeli, da je meja reka Mura,” pravi en izmed domačinov. Ko je reka v desetletjih spreminjala svoj tok, takrat nekdanji jugoslovanski republiki katastra nista urejali in je Mirišče ostalo na hrvaškem katastrskem ozemlju. Vmes je reka Mura. Sedaj še sami ne vedo, ali so celo na nikogaršnji zemlji. Hiše so brez hišnih številk in brez oznak vasi, a voda, elektrika, telefon in tudi poštar, so slovenski. Pa tudi edina cesta ki vodi do Mirišča, gre po Sloveniji. Hrvati so jo sicer v preteklosti do zaselka želeli zgraditi, a jim je, spomnimo, to posebna policijska enota iz Slovenije preprečila. V zaselek tako že vsaj desetletje ne stopijo ne slovenski in ne hrvaški policisti.

Jasno je, da prebivalci iz obeh bregov reke Mure težav med seboj nimajo. “Sprožajo jih politiki, ljudje, ki tukaj nikoli niso živeli” nam povedo domačini.

Spomnimo:

Hrvaška stran je arbitrom predstavila mnenje, da bi sporna meja na Hotizi morala potekati med obema državama in sicer po stari strugi reke Mure, medtem pa je slovenska stran predstavila mnenje, da bi meja morala potekati po sredini nove struge reke Mure.

Hotiza: Do leta 1993 je slovenska policija nadzorovala območje do reke Mure, torej njen levi breg, takrat pa je, kot pravijo prebivalci Mirišča prišel ukaz, da je meja med državama kataster, kateri je približno 300 metrov levo od reke Mure. Ker so hiše zaselka Mirišče na območju hrvaškega katastra, ne morejo ničesar urediti v Sloveniji. Imajo pa prebivalci, če ne drugo, “mir pred policijo,” se nekako pošalijo. Hrvaška čez reko Muro ne pride, slovenska pa ne na hrvaški kataster.

Poglejmo še globlje v zgodovino: Meja po sredini reke Mure (kot je to arbitrom predstavila Slovenija) je bila vrisana tudi leta 1845 med kraji Hotiza, Kapca in Kot na slovenski strani in kraji okoli Sv. Martina na hrvaški strani. (Vir: katastrska mapa iz Arhiva v Zalaegerszegu).

Je pa prav takšna meja bila vrisana leta 1931 in leta 1980. Gre za mejo Dravske banovine.

Klik >>