5. junij, svetovni dan okolja – letos v znamenju generacije za obnovo ekosistemov

Danes je svetovni dan okolja. Je eden najstarejših svetovnih dni, Generalna skupščina Združenih narodov (UNEP) ga je namreč razglasila že leta 1972. Njegov namen je ozaveščati ljudi o pomembnosti varstva okolja. Geslo letošnjega svetovnega dne okolja je Preobrazi, preustvari, obnovi – Generacija za obnovo.




Združeni narodi: “Biotska raznovrstnost je eden od ključnih temeljev razvoja človeštva”

Letošnji svetovni dan okolja je prelomen tudi zato, ker Okoljski program OZN pričenja z globalno pobudo Desetletje za obnovo ekosistemov. Ta sovpada z opozorili znanstvenikov, da je prihodnje desetletje ključnega pomena za ohranjanje številnih živalskih in rastlinskih vrst ter prilagajanje na podnebne spremembe. Med ključnimi ekosistemi izpostavljajo tudi gozdove (poleg mokrišč in koralnih grebenov).

Gozdovi so v Sloveniji simbol prepoznavnosti države in odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja, s katerim se poskuša zagotoviti trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin in živali in njihovih življenjskih prostorov ter trajnostna raba in upravljanje vira.

Slovenski gozdovi so bogat vir biotske raznovrstnosti, ki je osnova za ekološko ravnotežje v naravi. V evropsko naravovarstveno omrežje Natura 2000 je vključenih 45% slovenskih gozdov oziroma 532.000 ha. Imamo 71 avtohtonih drevesnih vrst, 17 različnih tipov gozdov – po Evropski klasifikaciji gozdov ter ohranjene habitate številnih živalskih vrst – vključno z vsemi tremi vrstami, velikih zveri (medved, volk in ris). Prav tako imamo 170 gozdnih rezervatov s površino 9.426 ha. Med njimi je 14 pragozdnih ostankov s skupno površino 540 ha. Gozdnogospodarski načrti so v Sloveniji hkrati tudi upravljavski načrti za območja Natura 2000 v gozdovih. Takšna rešitev je v Evropi edinstvena in priča o načinu gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji.

Gozdovi imajo s svojimi mnogimi funkcijami pomembno vlogo tudi pri doseganju ciljev različnih evropskih politik, na kmetijskem, okoljskem in podnebnem področju. Izjemno pomembni so iz vidika varstva biotske raznovrstnosti, zelenih delovnih mest, bioekonomije in krožnega gospodarstva ter še posebej za razvoj podeželja, kjer je les pomemben vir prihodkov za kmetije in lastnike gozdov.

Slovensko predsedstvo si bo v okviru gozdarske in z gozdom povezanih politik EU prizadevalo za krepitev vloge gozdov in gozdarstva pri ohranitvi in razvoju podeželja, spodbujanju krožnega gospodarstva, nadomestilo fosilnih in energetsko bolj potratnih materialov z lesom, in trajnostnega, večnamenskega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi tudi v kontekstu ohranjanja biotske raznovrstnosti gozdov.

Slovensko predsedovanje Svetu EU – Strategija »od vil do vilic« ter Strategija o biotski raznovrstnosti

Evropski zeleni dogovor postavlja biotsko raznovrstnost med glavne prioritete Komisije in držav članic v naslednjem desetletju. Na njegovi podlagi je Evropska komisija sprejela Strategijo EU o biotski raznovrstnosti do leta 2030, z njo pa je povezana tudi Strategija »od vil do vilic«.

Izvajanje Evropskega zelenega dogovora in Strategije »od vilic do vilic« bo prednostna naloga na področju kmetijstva, ribištva, varne hrane in gozdarstva. Na področju kmetijstva in hrane želimo v času našega predsedovanja nasloviti širše vprašanje trajnostne proizvodnje hrane, ki vključuje dolgoročni razvoj podeželja, ukrepe za obnovitev biotske raznovrstnosti, zagotavljanje dostopa do varne in kakovostne hrane ter vprašanje svetovne lakote. Ob tem bomo pozornost posvetili tudi razvoju na področju podnebnih sprememb, digitalizacije in krožnega gospodarstva.

V času predsedovanja Slovenije Svetu EU bodo v obravnavi tudi zakonodajne in druge pobude Komisije, kot so spodbujanje zdravih prehranskih navadah potrošnikov z večjo porabo kakovostne in lokalno pridelane hrane iz shem kakovosti, ki temeljijo na geografskih označbah in tržnih standardih. Glede na pričakovanja potrošnikov in odziv kmetijstva je izpostavljen tudi pomen spoštovanja načel dobrobiti živali in označevanja živil.

FOTO: Peter Škrilec