200 tisoč evrov vlada na leto nameni za letalsko obrambo proti toči. Bo tako tudi letos?

Ministrstvo za kmetijstvo zamuja pri zagotovitvi finančnih sredstev za letalsko obrambo proti toči, sezona neviht pa je tik pred vrati. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je za zamudo kriva epidemija koronavirusa, med tem pa v Letalskem centru Maribor izgovarjanje ministrstva na covid-19 razumejo kot zavajanje.




Po tem, ko bo ali Pomurcem ali Štajercem nevihte s točo znova uničevale poljščine ter premoženje, od besed in čakanja na finance za obrambo ne bodo imeli koristi. V letalskem centru Maribor pojasnjujejo, da so po tehnični plati pripravljeni, a za zdaj še ni znano, kdaj, če sploh, in koliko denarja bi lahko država za to namenila. Vsako leto je sicer namenjala 200 tisočakov, kar je dejansko kaplja v morje, v primerjavi s škodo, ki nastane. Z ministrstva za kmetijstvo so sicer sporočili, da je vlada že februarja pristopila k pripravi sklepa o izvajanju letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov in mesec za tem gradivo poslala tudi v medresorsko obravnavo.

Branjeno območje zajema vseh 27 občin v statistični regiji Pomurje, vseh 41 občin v statistični regiji Podravje ter dodatno občini Slovenske Konjice in Zreče iz Savinjske statistične regije ter občina Podvelka iz Koroške statistične regije. Branjeno območje obsega skupaj torej 71 občin in meri 3.775,6 kvadratnih kilometrov. Na ministrstvu za kmetijstvo menijo, da so najboljša obramba pred točo zaščitne mreže in zavarovanje kmetijskih izdelkov. A hkrati priznavajo, da je zaščitne mreže mogoče uporabiti le v trajnih nasadih, predvsem sadovnjakih.

Četudi je nastanek toče možno preprečiti, močnega vetra in nalivov ni

Nevarnost pojava toče je v Sloveniji velika, naša država pa sodi med območja z največjo pogostnostjo neviht v Evropi. Nevihte s točo na ozemlju okoli en kvadratni kilometer se v Sloveniji pojavijo vsako leto nekaj desetkrat, take, ki prizadenejo ozemlje nekaj kvadratnih kilometrov nekajkrat, tiste z večjim obsegom pa vsakih nekaj let enkrat. Ob nevihtah škode na pridelkih ne povzroča samo toča, temveč najbolj pogosto tudi močan veter in intenzivne padavine. Torej, četudi bi bilo mogoče nastanek toče preprečiti, ni mogoče preprečiti močnega vetra in intenzivnih nalivov, ki v največ primerih naredijo največjo škodo.