130 let mineva od gradnje železniških mostov čez reko Muro

130 let mineva od gradnje železniških mostov čez reko Muro v Gornji Radgoni in Petišovcih ter odprtja prvih pomurskih železniških prog. Tako imenovani pomurski železnici so zato v muzeju v Murski Soboti posvetili posebno razstavo, v Lendavi pa je pred časom bil organiziran tudi (spletni) simpozij ob 130. letu železnice v (Dolnji) Lendavi.




Pripoved o železni cesti čez pokrajino ob Muri se prične leta 1890, ko so v razmaku le nekaj dni odprli kar dve železniški povezavi: Radgona – Ljutomer in Lendava – Zalaegerszeg. Kasneje je bila zgrajena še proga med Mursko Soboto in Körmendom. V vmem času kasneje so se te proge začele tudi ukinjati, pa vnovič pričele z delovanjem, odvijale pa so se debate tudi o drugih progah, tudi povezava Gornje Radgone, Murske Sobote in Lendave. Gradnjo prog je narekovalo gospodarstvo. Starejši Prekmurci in ljubitelji železnic na sploh se še posebej radi spominjajo legendarne Mariške, ki je razstavljena v Murski Soboti pred tamkajšnjo železniško postajo, a je vsako leto v vse bolj klavrnem stanju. Dejstvo je, da gre za edinstvenim primerek.

Lendava

Železniška proga skozi Dolnjo Lendavo je bila zgrajena kot del 19. oktobra 1890 odprte železniške proge Čakovec—Ukk. Ob odprtju je med postajami zapeljal slavnostni vlak. Ob pol šestih zvečer je prispel v Dolnjo Lendavo, tam ga je pričakala množica ljudi. Ta proga je bila eden od ključnih dejavnikov hitrega gospodarskega razvoja Dolnje Lendave konec 19. in na začetku 20. stoletja. Po letu 1927 je podjetje Našička v okolici Dolnje Lendave zgradilo okoli 42 km ozkotirne gozdne železnice za prevoz lesa. Po prvi in po drugi svetovni vojni je bila proga med Dolnjo Lendavo in madžarsko mejo demontirana. Začasno je bila obnovljena le pod madžarsko oblastjo med drugo svetovno vojno. Jugoslovanska vojska je aprila 1941 ob umiku razstrelila most pri Murskem Središču. Nov most je bil zgrajen leta 1947, vendar je promet med Dolnjo Lendavo in Čakovcem stekel šele leta 1952. Istega leta je bil zgrajen industrijski tir Nafte Lendava. Prav na prevozu nafte je po letu 1952 slonel železniški promet skozi Lendavo. Po letu 1991 in osamosvojitvi Slovenije Lendava nima več neposredne železniške povezave z notranjostjo Slovenije. Leta 2014 je bil znova vzpostavljen potniški promet med Lendavo in Čakovcem, ki je bil prekinjen po osamosvojitvi Slovenije leta 1991. Zdaj na tem odseku dnevno vozita dva vlaka.

Nikoli uresničeni načrti

Od konca 19. stoletja so na območju Pomurja nastali številni načrti za železniške proge, ki pa niso bile nikoli zgrajene. Konec 19. in na začetku 20. stoletja so se večkrat pojavljali načrti za progi Murska Sobota—Ženavci (Jennersdorf) in Dolnja Lendava—Murska Sobota—Radgona. Načrt o prvi progi se pojavi že leta 1881, načrt o drugi pa leta 1890. Po prvi svetovni vojni so nastajali številni načrti za gradnjo prog, ki bi povezale Prekmurje z železniškim omrežjem v Sloveniji. To so bili med drugim načrti za proge Murska Sobota—Dolnja Lendava, Murska Sobota—Ljutomer—Mursko Središče in Murska Sobota—Lenart—Maribor. Načrti za progo Dolnja Lendava—Murska Sobota so postali zelo aktualni tudi konec 30. let 20. stoletja, ko so želeli povezati Dolnjo Lendavo s slovenskim železniškim omrežjem. Od 70. let 20. stoletja so se pojavljale ideje o novi železniški povezavi med Slovenijo in Madžarsko. Kot različici za to sta bili tudi progi Ljutomer—Razkrižje—Lendava—Redič (R&Iics) in Murska Sobota—Martinje—Monošter. Trenutno je aktualna gradnja proge Beltinci—Lendava—Redič, s katero bi Lendavo znova železniško povezali z Madžarsko ter hkrati po 130 letih prizadevanj tudi Mursko Soboto in Lendavo.