13. zasedanje občinskega sveta

Občinski svet Občine Lendava se je včeraj znova sestal in sicer na 13. redni seji, na kateri so obravnavali obsežen dnevni red. Govora je bilo o statutu, zbiranju in odvozu odpadkov, radiu Murski val in še čem …





13. redna občinska seja se je pričela s pregledom prisotnosti in potrditvijo zapisnika minule seje. Od devetnajstih občinskih svetnikov se jih je seje udeležilo 14, manjkali so: Dr. Mihael Kasaš, Olga Požgai Horvat, Ivan Koncut, Daniel Gömböš in predstavnik madžarske narodnosti, Robert Požonec. Župan je ob tem predstavil novo direktorico občinske uprave, Aleksandro Kozak, za tem pa je sledila potrditev dnevnega reda in prehod na naslednjo točko dnevnega reda, “Predlog Statuta občine Lendava – 1. obravnava.”

Občinski svet je veljavni statut sprejel leta 1999, kasneje pa so bile večkrat sprejete njegove spremembe in dopolnitve. Zato se je občinskemu svetu predlagalo novo besedilo, ki je bilo pripravljeno v skladu z obstoječo organizacijo občine in veljavno zakonodajo. Jasna Bračič-Szabó je občinskemu svetu predstavila spremembe v predlogu novega statutu, Komisija za pripravo statuta in poslovnika ter občinska priznanja pa je k novemu predlogu statuta sicer podala pozitivno mnenje, a dodala nekaj predlogov. “Cilj Statuta je vključevanje KS in transparentna ureditev participacije oziroma sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev. V predlogu statuta se na novo opredeljujejo naloge občine posebej po posameznih področjih delovanja, kar napram dosedanjim splošnim in včasih nejasnim opredelitvam pomeni konkretizacijo nalog. Z novim Statutom se izvedejo potrebne uskladitve z zakonodajo in podajo večje možnosti za učinkovitejše delo,” je bilo rečeno.

Svoje predloge je podalo tudi nekaj občinskih svetnikov. Jožef Gerenčer je recimo omenil, da bi število podžupanov omejili na zgolj enega, Robert Berki pa je predlagal, da naj bi odločitve odborov imele večjo težo, pa tudi večjo odgovornost (mnenja odborov trenutno niso zavezujoča). Igor Kulčar se je obregnil v del statuta, ki govori o mestnih skupnostih in dejal, da Zakon o lokalni samoupravi ne pozna besedne zveze mestna skupnost.

Za tem je sledila točka, 2. obravnava proračuna Občine Lendava za leto 2017. Gradivo je predstavila Danijela Levačič. “Pri pripravi proračuna občine smo upoštevali dani makroekonomski okvir, v katerem smo določili fiskalne zmožnosti občine (ocena davčnih in nedavčnih prihodkov). Na podlagi tekočih nalog in razvojnih prioritet občine smo določili okvirni obseg in razrez proračuna po ključnih področjih. Po izračunih Ministrstva za finance znaša primerna poraba občine Lendava za leto 2017, 5.598.901 €, ki jih občina prejme iz dveh virov: 5.549.547 € kot prihodek iz naslova dohodnine in 49.354 € kot finančna izravnava. Planiramo, da se bodo denarna sredstva na računu proračuna občine Lendava ob koncu leta 2017 zmanjšala za 2.004.240 €.”

V Odloku o proračunu Občine Lendava za leto 2017 je bil (med prvo in drugo obravnavo) dodan nov, 15. člen glede obsega zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica (do 50.000 EUR). Skupni odhodki v bilanci prihodkov in odhodkov so povečani za 2.017.938 € v primerjavi s I. obravnavo proračuna. (prej 11.127.956 €, zdaj 13.145.894 €). Tekoči proračunski primanjkljaj znaša 2.372.212 € (prej 1.197.139 €).

V račun finančnih terjatev in naložb so vključili prihodke iz naslova prodaje kapitalskih deležev v družbah v višini 10.000 €. V računu financiranja so uskladili znesek povratnih (kreditnih) sredstev, ki jih zagotavlja država za sofinanciranje investicij po 21. členu ZFO-1 in znaša 190.972 € (prej planirano 186.675 €). Občina je za projekte in investicije namenila za 1.817.921 evrov več.

2. obravnava proračuna je bila soglasno sprejeta.

V nadaljevanju so občinski svetniki obravnavali predlog Pravilnika o spremembah in dopolnitvah tehničnega pravilnika o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov na območju občine Lendava. Tudi v tem primeru je prišlo do nekaterih sprememb. Župan je opozoril, da je, po njegovem mnenju, frekvenca praznjenja ekoloških otokov pri večstanovanjskih stavbah premajhna. Težave so, po njegovem mnenju, tudi s kontejnerji pri pokopališčih. Med drugim je župan predlagal še, da naj zbirni center v Dolgi vasi obratuje 6 dni v tednu. S predlogom obratovanja zbirnega centra v Dolgi vasi se je strinjal tudi Jožef Gerenčer, a je glede praznjenja ekoloških otokov mnenja, da je frekvenca pravšnja. Do nekaterih težav prihaja v Župančičevi ulici.

Gabriela Sobočan je mnenja, da se ekološki otoki naj ukinejo, takšnega mnenja je tudi Stanislav Gjerkeš. Nekateri drugi svetniki opomnijo, da bi ukinitev ekoloških otokov pomenilo večjo okoljsko obremenitev.

Svetniki so se dotaknili tudi trenutno aktualne problematike o izvajanju gospodarske javne službe (GJS) zbiranja in odvoza odpadkov iz gričevnatega predela občine Lendava. Jožef Gerenčer je mnenja da izvajanje omenjene GJS ne bo možno izvajati brezplačno. Iz spremenjenega predloga tehničnega pravilnika je sicer razvidno, da bodo po novem vsi lastniki nenaseljenih objektov prejeli skupno 4 namenske vreče (2 vreči za MKO, 2 vreči za embalažo). Temu primerna bo tudi (nižja) cena. Z navedenim se odpravlja razlika med lastniki teh objektov, ki so vključeni v izvajanje GJS na območju občine Lendava in tistimi ki niso. Župan se bo sicer še enkrat sestal s civilno iniciativo, točka pa bo v obravnavi tudi na prihodnjem zasedanju občinskega sveta.

Zaradi popolnega ločevanja odpadkov na izvoru je bila predlagana namesto dosedanjega 2 tedenskega odvoza MKO 4 tedenski od gospodinjstev v stanovanjskih hišah, ter 1 tedenski odvoz namesto dosedanjega 2 – krat na teden od gospodinjstev v večstanovanjskih objektih. “V dvomesečni praksi izvajanja predlaganega režima se je predlagani režim izkazal kot zadosten, seveda če uporabniki upoštevajo navodila glede ločevanja odpadkov.” Pri uvedbi ločene zbiranja papirja, je izvajalec napovedal tudi morebitno možnost 3-tedenskega odvoza MKO od gospodinjstev, vendar na podlagi izkušenj z terena ocenjujejo, da je predlagani 4 –tedenski zadosten.

Izvajalec GJS je Oktobra 2016 pričel z ločenim zbiranjem papirja na izvoru in sicer 4 tedenski odvoz. Trimesečna praksa izvajanja te GJS je pokazala, da je predlagani režim odvoza papirja od stanovanjskih hiš zadosten, medtem ko je zaradi večje koncentracije stanovalcev ter prostorskih omejitev in volumnov posod ta režim odvoza od večstanovanjskih objektov premalo, zato so predlagali, da se papir od večstanovanjskih objektov odvaža na 2 tedna.

Glede na to, da je na območju celotne občine uvedeno ločeno zbiranje vseh odpadkov na izvoru (z izjemo stekla), predlagajo, da se na ekoloških otokih ukinejo zabojniki za embalažo in papir (ti dve frakciji sta tudi povzročali največ težav glede zasutosti ekoloških otokov (EO)). Ostala bi en ali dva zabojnika za steklo, odvisno od potreb posamezne lokacije, v sodelovanju s podjetjem ZEOS pa bi v začetku leta 2017, v okviru projekta “gospodarjenje z E odpadki”, namestili še dodatne zabojnike za električno in elektronko opremo. Število teh zabojnikov se opredeli naknadno v dogovoru s podjetjem ZEOS.

obcinski-svet1-feb

Od odpadkov pa k športu. S programom športa za leto 2017 Občina Lendava uresničuje javni interes v športu. Osnovna usmeritev pri pripravi letnega programa je Nacionalni program športa 2014 – 2023. Kot novost se je v skladu z nacionalnimi usmeritvami v program že lansko leto vključil šport starejših z namenom večjega udeleževanja starejših nad 65 let v športnih dejavnostih, v ohranjanju telesnega, duševnega in socialnega zdravja in spodbujanja medgeneracijskega sodelovanja skozi šport.

Izvedbeni način razdelitve sredstev je javni razpis oz. poziv za sofinanciranje programov športa, Pravilnik o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni Občine Lendava in sklep o razdelitvi sredstev. Letošnji program športa se sicer bistveno ne razlikuje od lanskega.

Občinski svet pa je razpravljal tudi o nakupu radia Murski val. Župan Balažek je prepričan, da je nakup murskega vala v javnem interesu. “Toliko enih neumnosti, koliko sem jih slišal v zadnjem času, je neverjetno. Tukaj gre za tri stvari: O tem, ali je javni interes ali ga ni, odločajo ustanovitelji. CEROP je edina institucija v Pomurju, ki povezuje vse pomurske občine in ima pri zagotavljanju javnega interesa ali trajnostnega razvoja ključno vlogo. Murski val in programske vsebine tega radia imajo priznani status, da so v javnem interesu. To pomeni, da obstaja javni interes za to, da se začne postopek preverjanja, če je to možno ali ni možno, da se začne z aktivnostmi.”

Igor Kulčar v razpravi omeni, da svoje podpore pri nakupu radia, pod takimi pogoji kot so trenutno, ne bo dal. Stanislav Gjerkeš pove, da v Sloveniji to ne bo prvi primer, ko se bo več lokalnih skupnosti odločilo za nakup medija in pove, da nakup radia podpira in da bi podprl nakup tudi katerega koli drugega lokalnega medija. Janez Somi bo nakup podprl, če bo radio služil narodu, tukaj živečim ljudem in demokraciji. Jožef Gerenčer je mnenja, da bi bilo potrebno počakati na mnenje pristojnega ministrstva in se o tem pogovarjati šele takrat.

Občinski svet je dal soglasje k nakupu Murskega vala. 13 svetnikov je bilo za, 1 (Igor Kulčar) pa je bil proti.

Med drugim je bil izbran tudi nov uredniški odbor občinskega glasila Lendavske novice. Odgovorna urednica glasila bo Sandra Kozak, v uredniškem odboru pa boso sedeli: Klavdija Prša, Martina Bukovec, Jasna Bračič-Szabó, Marjan Drvarič in Sandra Sarjaš.

  • peter

    Zdaj ko se vsi umikajo iz nakupa Murskega vala, Lendava izglasuje nakup. Vedno korak ali dva za drugimi, to je Lendava, kar pa ne čudi, če pogledamo župana, podžupane in županovi dve listi v občinskem svetu. Balažek naj Murski val kupi s svojim denarjem, če ga ima v švicarskih bankah, ne pa z našim, Cerop pa se naj umakne iz kapitalskih naložb (Murski val, Medgeneracijsko središče Murska Sobota) ter zmanjša svoje in naše stroške. Zakaj Cerop gradi v Murski Soboti nekaj z našim denarjem, če to ni v našem interesu?

  • MaliBumbar

    Gabriela Sobočan je mnenja, da se ekološki otoki naj ukinejo, takšnega mnenja je tudi Stanislav Gjerkeš. Nekateri drugi svetniki opomnijo, da bi ukinitev ekoloških otokov pomenilo večjo okoljsko obremenitev.

    Na srečo imajo ostali svetniki več sivih celic kot ta dva.

    Zakaj bi ukinili ekološke otoke?

    Gospodinjstva imajo vedno več smeti v tem potrošniško naravnanem svetu (kdaj ste nazadnju kupili mleko v steklenici?) in dvotedenski odvoz modre kante in plastičnih vrečk pa je ravno nekje na meji. Če ti zmanjka prostora, imaš sedaj možnost, da kartone, steklenice, plastiko ipd. odneseš na te otoke.

    Drugače se zna zgodit, da se bodo spet povečala divja odlagališča.

  • Ehh

    Po vsem tem, ko so mediji predstavili ozadje nakupa in ker je zadeva že na računskem sodišču, ste imeli obraz izglasovati, da podpirate nakup Murskega vala? Se lahko pogledate v ogledalo? Vi predstavljate občane? Vi iz dveh Balažekovih list?

    Županu pa sporočam, da toliko neumnosti, kot jih je v zgoraj predstavljenem njegovem odstavku, je neverjetno. Da je CEROP (smetarsko podjetje) edina institucija, ki povezuje vse pomurske občine in ima ključno vlogo pri zagotavljanju javnega interesa in trajnostnega razvoja Pomurja? Katerega javnega interesa? Murski val d.o.o. je družba v javnem interesu? V katerem aktu je priznan status javnega interesa Murskega vala d.o.o. in njegovih radijskih vsebin? Vse navedeno pa pomeni, da obstaja javni interes po nakupu Murskega vala d.o.o.? Kaj navedeno in na podlagi česa takšen zaključek? Težko je ugotavljati javni interes, če gledaš iz zornega kota zasebnega interesa, pa potem začneš mešat eno in drugo.

    Edini interes nakupa Murskega vala d.o.o. je zastonj volilna propaganda in lažno prikazovanje uspehov njihovih mandatov, kar bodo plačevali občani, ne kandidati za volitve. Če je tako enostavno naplahtati občane in svetnike, potem si zaslužijo še hujše razmere v Pomurju.

  • Balažekov cirkus

    Računsko sodišče je že v začetku februarja poslalo pomurskim občinam, da v 8 dneh posredujejo dokumentacijo o odločitvah občinskih svetov glede nakupa Murskega vala. Balažek pa je zdaj, 22. februarja “prepričal” svetnike, da so potrdili namero o nakupu? Edino Kulčar je bil sposoben razmišljati s svojo glavo od prisotnih? Gradivo za potrditev nakupa pa so svetniki dobili tik pred sejo. Demokracija po lendavsko, bolje rečeno Balažekov cirkus.
    Balažek je glavni pobudnik nakupa radija. Zanimivo, da je družba 3LAN (40% lastnik Murskega vala) od Občine Lendava prejela že več kot 360.000 evrov odkar je Balažek župan! Torej vsako leto 30-40 tisoč. Kakšna hobotnica!
    Balažek je lani 6 odvetnikom plačal 83.000 evrov iz naše skupne blagajne, očitno bo letos podvojil to številko.

  • Lichtenstein Bank

    Toliko denarja za razmetavanje nima nihče v Lendavi, kak Balažek. 540.000 € je zanj in za njegove drobiž. Če je res tako, potem naj davkarija in oblasti preverijo njegov račun v Lichtensteinu.